Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušalec je ob doplačilu 470 evrov dohodnine na poštnem okencu plačal kar 4,7 evra provizije. Kako je to mogoče? Zakaj je Slovenija med evropskimi državami z najdražjimi bančnimi storitvami? Javne blagajne napovedujejo konkurenco Pošti in bankam.
Povod, da smo se zatopili v provizije, ki jih Pošta in banke zaračunajo ob plačilu različnih položnic, je bilo sporočilo poslušalca, ki je debelo pogledal, ko so mu ob doplačilu dobrih 470 evrov dohodnine Davčni upravi Republike Slovenije na okencu Pošte Slovenije zaračunali kar 4,7 evra provizije oziroma 1 odstotek vrednosti plačila. In zakaj takšna zasoljena provizija?!
Strošek plačila standardne položnice na Pošti Slovenije namreč stane 96 centov ne glede na višino zneska. Odgovor je, kot pojasnjuje Boštjan Krisper z Zveze potrošnikov Slovenije, v novih, tako imenovanih univerzalnih plačilnih nalogih (UPN): »Davčna uprava je očitno izdala plačilne naloge brez izpolnjene OCR vrstice, ki pa so seveda dražji.«
DURS se brani
To je nenavadno, saj naj bi državni organ vendarle delal v dobro državljank in državljanov, torej naj bi jim omogočil najugodnejše možnosti, ne pa dajal priložnost dodatnega zaslužka bankam. Na Dursu se branijo, da so bili postavljeni pred dejstvo. Stojan Glavač: »Zahteva za OCR kodo je 13-mestno število, tem kriterijem pa ne moremo zadostiti. Že davčna številka je 8-mestna, čemur sledi še sklic, kar je več kot 13 mest, torej OCR kode nismo mogli izpolniti. Zaradi tega davčni zavezanci ne morejo poravnati položnic niti na bankomatih.«
In kako je mogoče, da je kljub dolgim pripravam na uvedbo univerzalnih plačilnih nalogov (ti v polno veljavo stopajo z letom 2012) prišlo do takšnega sistemskega problema, ki pomeni večji strošek za državljane in v konkretnem primeru večji zaslužek za Pošto? Na Združenju bank Slovenije pojasnjujejo, da je problem v optičnih čitalcih, OCR zapisa za nove obrazce pa do zdaj niso spreminjali zaradi minimiziranja stroškov tako pri bankah kot pri izdajateljih obrazcev. Problem bodo skupaj z davčno upravo skušali rešiti, so sporočili.
Minimiziranje stroškov ne ravno revnih ustanov pa v konkretnem primeru seveda pomeni večji izdatek za davčne zavezance …
Ogromne razlike med bankami
Pošta za nove plačilne naloge brez izpolnjene OCR vrstice zaračuna visoko provizijo.
Razlike v provizijah pa so med bankami tudi sicer izredno velike. Na Zvezi potrošnikov Slovenije provizijsko politiko slovenskih bank redno spremljajo in ugotovitve Boštjana Krisperja niso spodbudne. »Leta 2005 je plačilo položnice na bančnem okencu pri naši največji banki stalo 1 evro, danes stane že 1,80 evra. Po elektronski poti je bil pred šestimi leti strošek 17 centov, danes je že 33 centov.«
Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije je na voljo podrobna primerjava tarif vseh slovenskih bank, ki svoje cenike rade čim bolj zapletejo. »Razlike so izredno velike. Potrošnik bo za elektronsko poslovanje pri najcenejši banki na letni ravni plačal 51 evrov (Delavska hranilnica), pri najdražji pa kar 111 evrov (NKBM).«
Še večje pa so razlike pri plačevanju na bančnih okencih, ki so še vedno prevladujoč način poravnave mesečnih stroškov Slovencev. »Razlika med tremi najdražjimi (Banka Koper, Unicredit, NKBM) in tremi najcenejšimi bankami (Deželna banka, Hranilnica Lon, Delavska hranilnica) je na letni ravni več kot 100 evrov,« pravi Krisper.
Alternativa so lahko javne blagajne
Poleg ugodnejših ponudb e-bančništva in nekaterih hranilnic, ki imajo nizko provizijo, so ena izmed alternativ oderuškim provizijam tako imenovane javne blagajne, ki jih je ustanovilo že kar nekaj slovenskih občin. Brez provizije je določene položnice na primer že mogoče plačati v Mariboru, Velenju, Šentjurju, Trebnjem … Mi smo obiskali Mestno blagajno v Celju. »Plačala sem šest položnic in tako prihranila približno 6 evrov. To mi veliko pomeni,« je povedala Celjanka Milena.
Če bi gospa s šestimi položnicami stopila v sosednjo banko, bi plačala kar 9,5 evra provizije. Na celjski mestni blagajni je brez provizije mogoče plačati položnice vseh celjskih javnih zavodov ter še nekaterih podjetij, ki skupaj z občino pokrijejo minimalne stroške transakcij. Na mestni blagajni pa ni mogoče poravnati položnic večjih slovenskih podjetij, na primer telekomunikacijskih.
Poslušalec je ob doplačilu 470 evrov dohodnine na poštnem okencu plačal kar 4,7 evra provizije. Kako je to mogoče? Zakaj je Slovenija med evropskimi državami z najdražjimi bančnimi storitvami? Javne blagajne napovedujejo konkurenco Pošti in bankam.
Povod, da smo se zatopili v provizije, ki jih Pošta in banke zaračunajo ob plačilu različnih položnic, je bilo sporočilo poslušalca, ki je debelo pogledal, ko so mu ob doplačilu dobrih 470 evrov dohodnine Davčni upravi Republike Slovenije na okencu Pošte Slovenije zaračunali kar 4,7 evra provizije oziroma 1 odstotek vrednosti plačila. In zakaj takšna zasoljena provizija?!
Strošek plačila standardne položnice na Pošti Slovenije namreč stane 96 centov ne glede na višino zneska. Odgovor je, kot pojasnjuje Boštjan Krisper z Zveze potrošnikov Slovenije, v novih, tako imenovanih univerzalnih plačilnih nalogih (UPN): »Davčna uprava je očitno izdala plačilne naloge brez izpolnjene OCR vrstice, ki pa so seveda dražji.«
DURS se brani
To je nenavadno, saj naj bi državni organ vendarle delal v dobro državljank in državljanov, torej naj bi jim omogočil najugodnejše možnosti, ne pa dajal priložnost dodatnega zaslužka bankam. Na Dursu se branijo, da so bili postavljeni pred dejstvo. Stojan Glavač: »Zahteva za OCR kodo je 13-mestno število, tem kriterijem pa ne moremo zadostiti. Že davčna številka je 8-mestna, čemur sledi še sklic, kar je več kot 13 mest, torej OCR kode nismo mogli izpolniti. Zaradi tega davčni zavezanci ne morejo poravnati položnic niti na bankomatih.«
In kako je mogoče, da je kljub dolgim pripravam na uvedbo univerzalnih plačilnih nalogov (ti v polno veljavo stopajo z letom 2012) prišlo do takšnega sistemskega problema, ki pomeni večji strošek za državljane in v konkretnem primeru večji zaslužek za Pošto? Na Združenju bank Slovenije pojasnjujejo, da je problem v optičnih čitalcih, OCR zapisa za nove obrazce pa do zdaj niso spreminjali zaradi minimiziranja stroškov tako pri bankah kot pri izdajateljih obrazcev. Problem bodo skupaj z davčno upravo skušali rešiti, so sporočili.
Minimiziranje stroškov ne ravno revnih ustanov pa v konkretnem primeru seveda pomeni večji izdatek za davčne zavezance …
Ogromne razlike med bankami
Pošta za nove plačilne naloge brez izpolnjene OCR vrstice zaračuna visoko provizijo.
Razlike v provizijah pa so med bankami tudi sicer izredno velike. Na Zvezi potrošnikov Slovenije provizijsko politiko slovenskih bank redno spremljajo in ugotovitve Boštjana Krisperja niso spodbudne. »Leta 2005 je plačilo položnice na bančnem okencu pri naši največji banki stalo 1 evro, danes stane že 1,80 evra. Po elektronski poti je bil pred šestimi leti strošek 17 centov, danes je že 33 centov.«
Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije je na voljo podrobna primerjava tarif vseh slovenskih bank, ki svoje cenike rade čim bolj zapletejo. »Razlike so izredno velike. Potrošnik bo za elektronsko poslovanje pri najcenejši banki na letni ravni plačal 51 evrov (Delavska hranilnica), pri najdražji pa kar 111 evrov (NKBM).«
Še večje pa so razlike pri plačevanju na bančnih okencih, ki so še vedno prevladujoč način poravnave mesečnih stroškov Slovencev. »Razlika med tremi najdražjimi (Banka Koper, Unicredit, NKBM) in tremi najcenejšimi bankami (Deželna banka, Hranilnica Lon, Delavska hranilnica) je na letni ravni več kot 100 evrov,« pravi Krisper.
Alternativa so lahko javne blagajne
Poleg ugodnejših ponudb e-bančništva in nekaterih hranilnic, ki imajo nizko provizijo, so ena izmed alternativ oderuškim provizijam tako imenovane javne blagajne, ki jih je ustanovilo že kar nekaj slovenskih občin. Brez provizije je določene položnice na primer že mogoče plačati v Mariboru, Velenju, Šentjurju, Trebnjem … Mi smo obiskali Mestno blagajno v Celju. »Plačala sem šest položnic in tako prihranila približno 6 evrov. To mi veliko pomeni,« je povedala Celjanka Milena.
Če bi gospa s šestimi položnicami stopila v sosednjo banko, bi plačala kar 9,5 evra provizije. Na celjski mestni blagajni je brez provizije mogoče plačati položnice vseh celjskih javnih zavodov ter še nekaterih podjetij, ki skupaj z občino pokrijejo minimalne stroške transakcij. Na mestni blagajni pa ni mogoče poravnati položnic večjih slovenskih podjetij, na primer telekomunikacijskih.
Ministrstvo za infrastrukturo je za izdelavo skoraj 2,5 milijona registrskih tablic izbralo domačega izdelovalca. Tuji ponudnik, sicer globalni igralec na področju izdelave tablic, je ponudil za 120% nižjo ceno.
Preventivni pregledi novorojenčkov, predšolskih in šolskih otrok, mladine in študentov so ključni za ugotavljanje splošnega zdravja otrok in usmerjajo k rešitvam. Sistematskemu pregledu otroka pri treh je pridružen tudi pregled pri psihologu, pri petih let pa pregled pri logopedu. Od rojstva do končanega šolanja smo našteli 18 oziroma najmanj 13 sistematskih pregledov, tem pa se pridružujejo tudi redni letni preventivni sistematični pregledi in vzgoja pri zobozdravniku. Sčasoma se bo število pregledov zmanjšalo, izvedba racionalizirala, podatki pa končno vnesli v informacijsko bazo e-zdravje, kar bo pomenilo bolj učinkovito upravljanje z zdravjem otrok.
Policija vsako leto na Martinov vikend poostreno nadzoruje vinjenost voznikov na slovenskih cestah. Delno zaradi izkušenj iz preteklih let, ko so na cestah zaznali povečano število alkoholiziranih voznikov, delno pa tudi zaradi statistik, ki so res črne. Lani so namreč pijani vozniki povzročili 41 smrtnih prometnih nesreč in več kot 1000 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. V Reakciji se Janez Martinčič in Jan Grilc z gosti sprašujeta, kakšna je družbena toleranca vožnje pod vplivom alkohola in v kakšnih okoliščinah se vozniki odločijo sesti za volan tudi vinjeni. Odpravili smo se tudi na teren s policijsko patruljo.
Mesec po začetku ozaveščevalne akcije “Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta rezervirana za invalide …” smo odšli na teren preverjat, če se je že kaj prijelo… Prvi vtis je, da bo še trajalo nekaj časa, da bodo neinvalidni vozniki premogli vsaj parkiriščno empatijo do gibalno oviranih sotrpinov, če že medčloveška solidarnost v teh časih še najbolj spominja na nepotreben relikt nekdanjih nevzdržnih časov.
Športniki se pri združevanju svoje športne kariere z izobraževanjem pogosto srečujejo s težavami. Doseganje visoke ravni športne uspešnosti od športnika zahteva intenziven trening in sodelovanje na tekmovanjih doma in v tujini, kar je težko uskladiti z izzivi in omejitvami izobraževalnega sistema. Je dvojna kariera športnikov v slovenskem prostoru sploh mogoča? Ustrezne usmeritve so lahko v pomoč, a kakšna je realna slika vrhunskih športnikov, ki želijo biti tudi študentje?
Če gasilci ne morejo do mesta požara, ta vsako minuto postaja manj obvladljiv in povzroča vse večjo škodo. Vsaka minuta, ki jo izgubijo reševalci na poti do človeka v srčnem zastoju, zmanjša možnost za njegovo preživetje za 10 odstotkov. In oboji minute za prihod na pomoč iz dneva v dan izgubljajo povsem brez potrebe. Zato Gasilska zveza Slovenije ob letošnjem Tednu požarne varnosti javnost znova opozarja na pomen dostopnosti do prizorišč vseh vrst nesreč. Kako se že čez nekaj dni spremeni zakonodaja o razvrščanju vozil na cestah ter kako nespametno ravnanje voznikov vsakodnevno otežuje delo gasilcem in reševalcem, pa ponazorimo v Reakciji.
Ker izobraževalni sistem ne sledi več hitremu razvoju sedanjosti, je treba zgraditi dinamično okolje, ki bo v učni proces vključevalo želje in cilje posameznika. Na kakšen način ne ve nihče, a del odgovora se skriva v odprtih izobraževalnih virih. Odprto izobraževanje pa na drugi strani zahteva tudi drugačna znanja in kompetence, spreminja vlogo učiteljev, učencev in šol. Vprašanj je veliko, rešitev pa v tem trenutku bolj malo.
Policisti ugotavljajo da je pri nas vedno več ukradenih koles. Največ koles tatovi priložnostno ukradejo v mestnih središčih v poletnih mesecih, saj je tam največ kolesarjev. Ne boste verjeli, veliko je takih, ki si "sposodijo" kolo le zato, da se prepeljejo iz enega konca mesta na drugega, tam pa kolo zavržejo. Načrtno pa tatovi kradejo dražja kolesa iz zaklenjenih prostorov. Vsako leto policija beleži več kraj, lastniki pa pogosto kraje sploh ne prijavijo.
Glavno težavo v gorah predstavljajo "mobitel planinci", katerih prenosni telefon predstavlja najpomembnejši varnostni pripomoček
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Na turističnih letakih, ki vabijo v naše doline in planine, se vse pogosteje znajdejo tudi gorski kolesarji. Ob tem se poraja vprašanje, kaj jim ob zavirajočih predpisih in zgolj nekaj metrih dovoljenih poti sploh lahko ponudimo? "Capljamo za tujino. Imamo mnogo potenciala, a čaka nas veliko dela, da se ta potencial razvije," pravi Anže Bizjak, nekdanji tekmovalec v krosu. Na Krvavcu smo preverjali, kako uspešno je Slovenija skočila na vlak zelenega in trajnostnega turizma, ki se veže na vzpenjajoči trend gorskega kolesarstva.
V zadnjih letih število turistov v Sloveniji narašča, dobiček tudi, upravljavci turističnih destinacij pa tarnajo, da se jim je čez noč »zgodil« neobvladljivi množični turizem
Po koncu pouka košnja dvorišča ostarelega občana, nato delavnica z begunskimi otroki in trening košarke, zvečer pa še ogled televizijske politične debate. To, seveda, ni urnik povprečnega slovenskega mladostnika. Kako aktivni pa so mladi v Sloveniji? Ob mednarodnem dnevu mladih o socialni, kulturni in politični vključenosti.
Nuša med igranjem kitare pove, da jo je v mladinski center Bob napotila psihiatrinja. Sprijaznila se je tako s sezuvanjem kot drugimi neformalnimi pravili, ki se jih morajo držati mladostniki, ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov z ulice preselijo v sicer odštekano urejene mladinske prostore v Ljubljani. Neformalno izobraževanje, mladinsko ulično delo, kulturne dejavnosti, socialno podjetništvo in zagotavljanje aktivne udeležbe mladih v družbenem dogajanju so orodja, s katerimi mentorji skušaj mlade spraviti na prava pota. Nuša verjame, da se bo že v jeseni tako življenja kot šole lotila bolj uspešno. Z Bobovci smo preživeli počitniško dopoldne v inovativno opremljeni kreativni hiši v Ljubljani, sodelovali smo pri garažnem ustvarjanju, s se pogovarjali o različnih projektih in o prihodnosti. "Življenje si bom ustvaril tako, da bom z njim srečen," je jasen Jan.
Vedno bolj priljubljeno postaja oddajanje prenočišč prek spletne platforme Airbnb, prek katere, če se greste zgolj “posel” in iščete hiter zaslužek, ne boste veliko zaslužili. Prodati je namreč treba “zgodbo”. Tisti, ki jim to uspe in gostu ponudijo osebno, pristno izkušnjo, lahko na mesec zaslužijo od 300 do 1000 evrov. Na Airbnb-ju svoje stanovanje ali hišo oddajajo ljudje iz 65 tisoč mest in 191 držav. Pri nas se s sobodajalstvom prek Airbnb-ja ukvarja približno 3000 ponudnikov. In namesto da bi bili zdrava konkurenca hotelirjem in drugim sobodajalcem, se plačevanju davkov in spoštovanju predpisov izogiba kar 80 odstotkov sobodajalcev v prestolnici, čeprav so pravila jasna in jih je mogoče spoštovati. No ja, večino. Zakaj so nekateri pri oddajanju pek Airbnb-ja uspešni, drugi pa ne in kakšno olajšanje prinašajo spremembe zakonodaje, ki bo zajezil oddajanje na črno, je preverjala Simona Habič.
Da je še povsem uporabna živila, katerim se bliža rok priporočene uporabe res škoda zavreči, tudi zato, ker mnogim pomeni pomemben vir prehrane, je zdaj pri nas že sprejeta miselnost, ki je tudi zakonsko urejena. Tako pridelovalci, predelovalci in trgovci tisto hrano, ki je ne morejo uporabiti in bi zanje kmalu lahko postala odpadek, lahko še pravočasno donirajo dobrodelnim organizacijam, te pa jo razdelijo socialno ogroženim. Zdaj se je temu pridružila še prva trgovina Robin Food, ki pa take viške odkupuje in po močno znižanih cenah prodaja vsem, ki jih želijo, ne glede na socialno ogroženost. Toda ob vseh pozitivnih učinkih je lahko uporaba živil ob izteku roka tudi tvegana. Vse, kar smo o rokih uporabnosti živil povedali v Reakciji, velja za pakirana živila. Pri živilih brez embalaže - kot so sadje, zelenjava, mesni, pekovski in slaščičarski izdelki in nekatere pijače - je s posebno uredbo določeno, da se prodajajo na podlagi organoleptičnih lastnosti oziroma dokler trgovec presodi, da so užitna, in tudi tu za svojo odločitev prevzema polno odgovornost.
Vožnja s telefonom v roki vas stane 120 evrov, če vas pri tem početju zasačijo policisti. A bolj kot to je ključno dejstvo, da je pozornost na vožnjo občutno zmanjšana, še posebej če pošiljamo in sprejemamo sporočila, sodelujemo na družabnih omrežjih ali telefoniramo- tudi prostoročno. S tem ogrožamo sebe in druge v prometu in lahko povzročimo hudo prometno nesrečo.
Evropska politika se na področju izobraževanja spopada z številnimi izzivi. Na eni strani z izobraževanjem odraslih, na drugi pa z nizko ravnjo osnovne pismenosti in vstopanjem mladih na trg dela. Prepočasno izvajanje reform in slabi sistemi izobraževanja v državah članicah ne zagotavljajo ustreznih spretnosti in znanj, evropska gospodarska konkurenčnost pa posledično zaostaja za ameriškim in azijskim. O perspektivi evropske izobraževalne politike, se je z evropskim komisarjem za izobraževanje Tiborjem Navracsicsem pogovarjal Boris Žgajnar
Programi zvestobe so vse – od podarjene žvečilke do sofisticiranih baz podatkov, ki omogočajo profiliranje potrošnika. V zameno za osebne podatke dobimo kartico ugodnosti, na kateri se seštevajo evri in popusti, trgovec pa tako laže sledi našim potrošniškim navadam. Z zbranimi podatki ustvarja ponudbo, ki nam je pisana na kožo.
Motoristi so na cesti zaradi bolj dinamične vožnje, kot je tista z osebnim vozilom, veliko slabše vidni in opazni, pogosto vozijo prehitro ali pa jih drugi vozniki spregledajo ali jim odvzamejo prednost. Tako so med najranljivejšimi skupinami v prometu. Letos je na naših cestah umrlo že 10 voznikov mopedov in motorjev. Najpogostejši vzrok je prehitra in neprilagojena vožnja razmeram. Zaradi tega jih je letos izgubilo življenje že pet. Za svojo varnost pa lahko veliko naredijo tudi sami. Za vožnjo morajo biti fizično in psihično “fit”, dobro morajo vedeti, kako se obnaša njihov motocikel v nepredvidljivih razmerah in voziti previdno v skladu s predpisi. Kako se izkopati iz težav med vožnjo, kako speljevati v klanec, se izogibati oviram na vozišču in poskrbeti za varnost, se udeleženci danes učijo na delavnici in na poligonu v Centru varne vožnje – Avtopoligonu Ljubečna pri Celju.
Neveljaven email naslov