Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študenti in profesorji gibanja Mi smo univerza so napovedali zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Ivan Leban s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pravi, da ob prvi zasedbi Filozofske fakultete leta 1971 ni bil zraven, saj je bil že takrat mobilen in je študiral v Angliji.
Ravno večja mobilnost pa je eden izmed osnovnih ciljev bolonjske reforme iz leta 1999. Po Lebanovem prepričanju gre za politični projekt, s katerim je študij v večji meri začel služiti gospodarstvu.
Dekan akademije za glasbo Andrej Grafenauer opozarja, da je bolonjska reforma podaljšala študij, za kar pa niso prejeli nobenega dodatnega denarja.
Namen reforme je bil med drugim zmanjšati skupine študentov na vajah in seminarjih. Dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo pa pravi, da se to ni zgodilo. Ljubljanska univerza ima namreč eno najbolj neugodnih razmerij glede študentov na predavatelja na svetu. “Pred leti je imela univerza v Tirani ugodnejše razmerje, kot ljubljanska. To pelje v zbijanje kakovosti študija.”
Dekan filozofske fakultete v Ljubljani dr. Andrej Černe pa pravi, da zaradi bolonjske reforme vzgajajo diplomante prve stopnje, ki niso usposobljeni za to, da bi lahko učili v srednjih ali osnovnih šolah. Na določenih področjih je reforma tako pomenila celo korak nazaj. “Zato, da smo zadovoljili okvirje, ki jih prej nismo imeli.”
Novoizvoljeni rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič opozarja na prevelik razkorak med bolonjskim magisterijem in doktoratom in v tem vidi nevarnost, da se bo kvaliteta doktorata zniževala.
Medtem pa v ŠOU v Ljubljani nasprotujejo predlogu ukinitve absolventskega staža, saj o njegovi potrebnosti niso narejene nobene analize. Minister za študentsko problematiko pri ŠOUL Aljaž Gaber trdi, da število izpitnih rokov ne govori o kakovosti študija. O napovedani zasedbi pa se bodo v študentski organizaciji diplomatsko opredelili šele dan po zasedbi.
Sicer pa študentski funkcionarji niso enotni. Predsednik študentskega sveta Univerze v Ljubljani Janez Turk tako podpira ukinitev absolventskega staža. “Študentski svet Univerze v Ljubljani prosi vodstvo Univerze, da najde število opravljanj izpitov, ki bo sprejemljivo za vse in sprejme te spremembe statuta.”
Gibanji Mi smo univerza in 15o, ki sta napovedali zavzetje Filozofske fakultete, ne pristajata na predstavništvo. Dekan Filozofske fakultete dr. Andrej Černe pravi, da tako ne ve, na koga naj se pri njih obrne. Pritiski kapitala pa so po drugi strani vedno bolj očitni.
Rektor Univerze v Ljubljani dr. Radoslav Stanislav Pejovnik pravi, da multinacionalke predstavljajo paralelni sistem, ki ima dovolj denarja, da si lahko privošči lastne šole in raziskave. “Univerze v ‘kolonijah’ so samo njihov vir iskanja največjih talentov, ki jih potem došolajo na svojih elitnih šolah.”
Pejovnik pravi, da je bolonjska reforma bila politična akcija. “Verjetno so jo nekateri neumni politiki kupovali zato, da bi pocenili visokošolski prostor, kar jim je popolnoma spodletelo, nekateri pa so hoteli narediti iz študija tržno blago.”
Pejovnik dodaja, da pri nas študij ni postal tržno blago. Dr. Boris A. Novak s Filozofske fakultete pa opozarja, da študij postaja vse dražji.
“Glede na radikalno slabšanje ekonomske situacije velikega dela prebivalstva, je žal logično, da se je to zalomilo tudi na hrbtih študentov in njihovih staršev, tako da so ti stroški v zadnjem času skokovito naraščali.”
Borisu A. Novaku se zdi škandalozno, da je za doktorski študij treba plačati več kot 10.000 evrov. “Družba se bo morala prenehati ukvarjati z univerzo samo na ta način, da je to ekonomsko podjetje, ki je zgolj parazit produkcije.”
Študenti in profesorji gibanja Mi smo univerza so napovedali zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Ivan Leban s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pravi, da ob prvi zasedbi Filozofske fakultete leta 1971 ni bil zraven, saj je bil že takrat mobilen in je študiral v Angliji.
Ravno večja mobilnost pa je eden izmed osnovnih ciljev bolonjske reforme iz leta 1999. Po Lebanovem prepričanju gre za politični projekt, s katerim je študij v večji meri začel služiti gospodarstvu.
Dekan akademije za glasbo Andrej Grafenauer opozarja, da je bolonjska reforma podaljšala študij, za kar pa niso prejeli nobenega dodatnega denarja.
Namen reforme je bil med drugim zmanjšati skupine študentov na vajah in seminarjih. Dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo pa pravi, da se to ni zgodilo. Ljubljanska univerza ima namreč eno najbolj neugodnih razmerij glede študentov na predavatelja na svetu. “Pred leti je imela univerza v Tirani ugodnejše razmerje, kot ljubljanska. To pelje v zbijanje kakovosti študija.”
Dekan filozofske fakultete v Ljubljani dr. Andrej Černe pa pravi, da zaradi bolonjske reforme vzgajajo diplomante prve stopnje, ki niso usposobljeni za to, da bi lahko učili v srednjih ali osnovnih šolah. Na določenih področjih je reforma tako pomenila celo korak nazaj. “Zato, da smo zadovoljili okvirje, ki jih prej nismo imeli.”
Novoizvoljeni rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič opozarja na prevelik razkorak med bolonjskim magisterijem in doktoratom in v tem vidi nevarnost, da se bo kvaliteta doktorata zniževala.
Medtem pa v ŠOU v Ljubljani nasprotujejo predlogu ukinitve absolventskega staža, saj o njegovi potrebnosti niso narejene nobene analize. Minister za študentsko problematiko pri ŠOUL Aljaž Gaber trdi, da število izpitnih rokov ne govori o kakovosti študija. O napovedani zasedbi pa se bodo v študentski organizaciji diplomatsko opredelili šele dan po zasedbi.
Sicer pa študentski funkcionarji niso enotni. Predsednik študentskega sveta Univerze v Ljubljani Janez Turk tako podpira ukinitev absolventskega staža. “Študentski svet Univerze v Ljubljani prosi vodstvo Univerze, da najde število opravljanj izpitov, ki bo sprejemljivo za vse in sprejme te spremembe statuta.”
Gibanji Mi smo univerza in 15o, ki sta napovedali zavzetje Filozofske fakultete, ne pristajata na predstavništvo. Dekan Filozofske fakultete dr. Andrej Černe pravi, da tako ne ve, na koga naj se pri njih obrne. Pritiski kapitala pa so po drugi strani vedno bolj očitni.
Rektor Univerze v Ljubljani dr. Radoslav Stanislav Pejovnik pravi, da multinacionalke predstavljajo paralelni sistem, ki ima dovolj denarja, da si lahko privošči lastne šole in raziskave. “Univerze v ‘kolonijah’ so samo njihov vir iskanja največjih talentov, ki jih potem došolajo na svojih elitnih šolah.”
Pejovnik pravi, da je bolonjska reforma bila politična akcija. “Verjetno so jo nekateri neumni politiki kupovali zato, da bi pocenili visokošolski prostor, kar jim je popolnoma spodletelo, nekateri pa so hoteli narediti iz študija tržno blago.”
Pejovnik dodaja, da pri nas študij ni postal tržno blago. Dr. Boris A. Novak s Filozofske fakultete pa opozarja, da študij postaja vse dražji.
“Glede na radikalno slabšanje ekonomske situacije velikega dela prebivalstva, je žal logično, da se je to zalomilo tudi na hrbtih študentov in njihovih staršev, tako da so ti stroški v zadnjem času skokovito naraščali.”
Borisu A. Novaku se zdi škandalozno, da je za doktorski študij treba plačati več kot 10.000 evrov. “Družba se bo morala prenehati ukvarjati z univerzo samo na ta način, da je to ekonomsko podjetje, ki je zgolj parazit produkcije.”
Kljub temu, da imamo na trgu že kar nekaj e-učbenikov, je njihovo prodiranje v šole počasnejše kot bi pričakovali. Razlog ni zgolj v dragem razvoju, temveč tudi v dialogu med založniki in državo, ki ne najdejo skupnega jezika. Kako uvajanje e-vsebin v proces učenja vidi država na eni in kako založniki ter učitelji na drugi strani?
Tokrat smo se v Reakciji spraševali, ali nas navigacijske naprave vedno vodijo v pravo smer in kako odpraviti določene napake na navigacijskih zemljevidih. Lahko to storimo tudi posamezniki?
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.
Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi epidemije ebole na zahodu Afrike razglasila mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja. Kaj pomeni takšna odločitev v praksi, kako je s potovanji in predvsem, kako nas mora skrbeti v Evropi in Sloveniji? Raziskujemo s strokovnjaki, pogovarjali pa se bomo tudi s Slovenko, ki se je bila zaradi ebole prisiljena predčasno vrniti iz Afrike.
Državni zbor je te dni znova v središču pozornosti, potem ko je s konstitutivno sejo začel delovati njegov sedmi sklic. Poslanske razprave – resda precej novih obrazov – bodo spet oživele, ob čemer ne velja spregledati, da za zidovi hrama demokracije ne domujejo le politične teme. Kdo so ljudje, ki poleg politikov vstopajo v državni zbor, kakšne spise hrani parlamentarna knjižnica, koliko stane kosilo v tamkajšnji menzi, kakšne anekdote poznajo poslanski hodniki in zakaj je naš parlament čisto pravi muzej, raziskujemo v tokratni Reakciji na Valu 202.
V kolesarjenju po naravnih poteh nekateri vidijo neizkoriščeno turistično priložnost, drugi predvsem področje, ki ge še moramo celostno urediti. Še vedno pa je slišati tudi mnenja, da kolesarji v naravi predstavljajo predvsem nevarnost za pohodnike in naravno okolje. Nedavno spremenjena zakonodaja kolesarjem sicer dovoljuje vožnjo v naravi po utrjenih poteh. Obenem pa prinaša številna nerešena vprašanja in omejitve.
Finančna pismenost pomeni, da poznamo in razumemo osnovne finančne pojme in veščine. Raziskave kažejo, da je na vseh ravneh naše znanje o financah pomanjkljivo, zaradi česar se kot posamezniki, podjetniki in kot državljani pogosto znajdemo v hudih težavah.
To je doživel naš sogovornik, ki je zaradi igre spal po 4 ure na dan, v šoli je imel več kot 500 neupravičenih ur, igra je povsem okupirala njegove misli.
Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.
Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.
Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Kaj se skriva za to besedno zvezo, je poizvedovala Nataša Štefe.
Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep, da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Blagovne rezerve od leta 2000 sodijo pod Zavod RS za blagovne rezerve, ki vzdržuje in oblikuje strateške živilske in neživilske blagovne rezerve in skrbi tudi za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov za najmanj 90-dnevno porabo.
Kako lahko ob izgubah ali kraji dokumentov, nesrečah, boleznih ali ob težavah z lokalnimi oblastmi in zakoni pomagajo naša diplomatska konzularna predstavništva, kaj presega njihova pooblastila, kako so lahko v pomoč častni konzuli in kako predstavništva drugih države EU, je ob 10h pojasnil mag. Viktor Mlakar, svetovalec Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve.
Nekateri naslovniki sodnih pošt se vročitvi le teh na vse načine izogibajo. Zato se sodniki večkrat odločijo, za vročitev s pomočjo sodnega vročitelja. A tudi tem se prejemniki na vse kriplje izmikajo.
Nogometni navdušenci se tudi pred Brazilijo bojijo , da zaradi zatemnitev ne bodo imeli nikakršne izbire pri gledanju prenosov tekem. Sredi EU in tako opevanega prostega pretoka storitev ter v posmeh zdravi konkurenčnosti!
Primerljivi prenos mobilnih podatkov je v obubožani Grčiji kar 87-krat dražji kot v bogati Finski. To je dobra ilustracija razmer na evropskem telekomunikacijskem trgu, kjer tudi Slovenija postaja vse dražja država.Naši mobilni operaterji v zadnjem času vztrajno spreminjajo obračunske intervale, dražijo nekatere storitve, uvajajo dodatne članarine …, to si lahko privoščijo tudi zato, ker so veliko uporabnikov nase vezali z nakupom pametnih telefonov.Kakšne so razmere na slovenskem trgu mobilne telefonije, bomo ob morebitni privatizaciji največjega ponudnika plačevali še več, kako se lahko zaščitimo …
Če menite, da plastična steklenica, ki jo odvrežete, ni več vaša skrb, se motite. Več milijonov ton odpadle plastike se vsak nov dan znova kopiči na kopnem in podobno je tudi na morju, kjer se tako imenovana juha odpadle plastike razteza na več tisoč kilometrih svetovnih oceanov. Toda težave so tudi v naši neposredni bližini. Na novogoriški univerzi so v okviru njihove raziskave ob slovenski obali našli več tisoč delcev mikroplastike, druga skupina pa je plastiko odkrila tudi v velikem številu morskih rib ob portoroški obali. A tu se pot plastike ne ustavi. Nevarni nanodelci vstopajo v prehransko verigo in s tem vse bolj ogrožajo tudi ljudi.
Čiste hlače ali razvijanje domišljije in gibalnih sposobnosti? Tudi temu so namenjena otroška igrišča, česar se ponekod načrtovalci, še posebej pa lastniki, premalo zavedajo.
Neveljaven email naslov