Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Študenti in profesorji gibanja Mi smo univerza so napovedali zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Ivan Leban s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pravi, da ob prvi zasedbi Filozofske fakultete leta 1971 ni bil zraven, saj je bil že takrat mobilen in je študiral v Angliji.
Ravno večja mobilnost pa je eden izmed osnovnih ciljev bolonjske reforme iz leta 1999. Po Lebanovem prepričanju gre za politični projekt, s katerim je študij v večji meri začel služiti gospodarstvu.
Dekan akademije za glasbo Andrej Grafenauer opozarja, da je bolonjska reforma podaljšala študij, za kar pa niso prejeli nobenega dodatnega denarja.
Namen reforme je bil med drugim zmanjšati skupine študentov na vajah in seminarjih. Dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo pa pravi, da se to ni zgodilo. Ljubljanska univerza ima namreč eno najbolj neugodnih razmerij glede študentov na predavatelja na svetu. “Pred leti je imela univerza v Tirani ugodnejše razmerje, kot ljubljanska. To pelje v zbijanje kakovosti študija.”
Dekan filozofske fakultete v Ljubljani dr. Andrej Černe pa pravi, da zaradi bolonjske reforme vzgajajo diplomante prve stopnje, ki niso usposobljeni za to, da bi lahko učili v srednjih ali osnovnih šolah. Na določenih področjih je reforma tako pomenila celo korak nazaj. “Zato, da smo zadovoljili okvirje, ki jih prej nismo imeli.”
Novoizvoljeni rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič opozarja na prevelik razkorak med bolonjskim magisterijem in doktoratom in v tem vidi nevarnost, da se bo kvaliteta doktorata zniževala.
Medtem pa v ŠOU v Ljubljani nasprotujejo predlogu ukinitve absolventskega staža, saj o njegovi potrebnosti niso narejene nobene analize. Minister za študentsko problematiko pri ŠOUL Aljaž Gaber trdi, da število izpitnih rokov ne govori o kakovosti študija. O napovedani zasedbi pa se bodo v študentski organizaciji diplomatsko opredelili šele dan po zasedbi.
Sicer pa študentski funkcionarji niso enotni. Predsednik študentskega sveta Univerze v Ljubljani Janez Turk tako podpira ukinitev absolventskega staža. “Študentski svet Univerze v Ljubljani prosi vodstvo Univerze, da najde število opravljanj izpitov, ki bo sprejemljivo za vse in sprejme te spremembe statuta.”
Gibanji Mi smo univerza in 15o, ki sta napovedali zavzetje Filozofske fakultete, ne pristajata na predstavništvo. Dekan Filozofske fakultete dr. Andrej Černe pravi, da tako ne ve, na koga naj se pri njih obrne. Pritiski kapitala pa so po drugi strani vedno bolj očitni.
Rektor Univerze v Ljubljani dr. Radoslav Stanislav Pejovnik pravi, da multinacionalke predstavljajo paralelni sistem, ki ima dovolj denarja, da si lahko privošči lastne šole in raziskave. “Univerze v ‘kolonijah’ so samo njihov vir iskanja največjih talentov, ki jih potem došolajo na svojih elitnih šolah.”
Pejovnik pravi, da je bolonjska reforma bila politična akcija. “Verjetno so jo nekateri neumni politiki kupovali zato, da bi pocenili visokošolski prostor, kar jim je popolnoma spodletelo, nekateri pa so hoteli narediti iz študija tržno blago.”
Pejovnik dodaja, da pri nas študij ni postal tržno blago. Dr. Boris A. Novak s Filozofske fakultete pa opozarja, da študij postaja vse dražji.
“Glede na radikalno slabšanje ekonomske situacije velikega dela prebivalstva, je žal logično, da se je to zalomilo tudi na hrbtih študentov in njihovih staršev, tako da so ti stroški v zadnjem času skokovito naraščali.”
Borisu A. Novaku se zdi škandalozno, da je za doktorski študij treba plačati več kot 10.000 evrov. “Družba se bo morala prenehati ukvarjati z univerzo samo na ta način, da je to ekonomsko podjetje, ki je zgolj parazit produkcije.”
Študenti in profesorji gibanja Mi smo univerza so napovedali zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Ivan Leban s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pravi, da ob prvi zasedbi Filozofske fakultete leta 1971 ni bil zraven, saj je bil že takrat mobilen in je študiral v Angliji.
Ravno večja mobilnost pa je eden izmed osnovnih ciljev bolonjske reforme iz leta 1999. Po Lebanovem prepričanju gre za politični projekt, s katerim je študij v večji meri začel služiti gospodarstvu.
Dekan akademije za glasbo Andrej Grafenauer opozarja, da je bolonjska reforma podaljšala študij, za kar pa niso prejeli nobenega dodatnega denarja.
Namen reforme je bil med drugim zmanjšati skupine študentov na vajah in seminarjih. Dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo pa pravi, da se to ni zgodilo. Ljubljanska univerza ima namreč eno najbolj neugodnih razmerij glede študentov na predavatelja na svetu. “Pred leti je imela univerza v Tirani ugodnejše razmerje, kot ljubljanska. To pelje v zbijanje kakovosti študija.”
Dekan filozofske fakultete v Ljubljani dr. Andrej Černe pa pravi, da zaradi bolonjske reforme vzgajajo diplomante prve stopnje, ki niso usposobljeni za to, da bi lahko učili v srednjih ali osnovnih šolah. Na določenih področjih je reforma tako pomenila celo korak nazaj. “Zato, da smo zadovoljili okvirje, ki jih prej nismo imeli.”
Novoizvoljeni rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič opozarja na prevelik razkorak med bolonjskim magisterijem in doktoratom in v tem vidi nevarnost, da se bo kvaliteta doktorata zniževala.
Medtem pa v ŠOU v Ljubljani nasprotujejo predlogu ukinitve absolventskega staža, saj o njegovi potrebnosti niso narejene nobene analize. Minister za študentsko problematiko pri ŠOUL Aljaž Gaber trdi, da število izpitnih rokov ne govori o kakovosti študija. O napovedani zasedbi pa se bodo v študentski organizaciji diplomatsko opredelili šele dan po zasedbi.
Sicer pa študentski funkcionarji niso enotni. Predsednik študentskega sveta Univerze v Ljubljani Janez Turk tako podpira ukinitev absolventskega staža. “Študentski svet Univerze v Ljubljani prosi vodstvo Univerze, da najde število opravljanj izpitov, ki bo sprejemljivo za vse in sprejme te spremembe statuta.”
Gibanji Mi smo univerza in 15o, ki sta napovedali zavzetje Filozofske fakultete, ne pristajata na predstavništvo. Dekan Filozofske fakultete dr. Andrej Černe pravi, da tako ne ve, na koga naj se pri njih obrne. Pritiski kapitala pa so po drugi strani vedno bolj očitni.
Rektor Univerze v Ljubljani dr. Radoslav Stanislav Pejovnik pravi, da multinacionalke predstavljajo paralelni sistem, ki ima dovolj denarja, da si lahko privošči lastne šole in raziskave. “Univerze v ‘kolonijah’ so samo njihov vir iskanja največjih talentov, ki jih potem došolajo na svojih elitnih šolah.”
Pejovnik pravi, da je bolonjska reforma bila politična akcija. “Verjetno so jo nekateri neumni politiki kupovali zato, da bi pocenili visokošolski prostor, kar jim je popolnoma spodletelo, nekateri pa so hoteli narediti iz študija tržno blago.”
Pejovnik dodaja, da pri nas študij ni postal tržno blago. Dr. Boris A. Novak s Filozofske fakultete pa opozarja, da študij postaja vse dražji.
“Glede na radikalno slabšanje ekonomske situacije velikega dela prebivalstva, je žal logično, da se je to zalomilo tudi na hrbtih študentov in njihovih staršev, tako da so ti stroški v zadnjem času skokovito naraščali.”
Borisu A. Novaku se zdi škandalozno, da je za doktorski študij treba plačati več kot 10.000 evrov. “Družba se bo morala prenehati ukvarjati z univerzo samo na ta način, da je to ekonomsko podjetje, ki je zgolj parazit produkcije.”
Obcestni prostor ob mestnih vpadnicah v naših največjih mestih je večinoma pretirano onesnažen s prašnimi delci in nevarnimi plini, še zlasti pozimi. Še več kot promet k slabi kakovosti zraka prinesejo neustrezna individualna kurišča, zlasti v predmestjih in slabo prevetrenih krajih. Slab zrak na svetu na leto ubije več ljudi kot malarija, v Sloveniji pa je večji krvnik kot prometne nesreče. Kaj bi morali storiti za bolj neoporečen zrak, ki ga dihamo?
Prisilne poroke romskih deklic so še danes tabu. Zato, ker je pri nas toliko nestrpnosti, pa tudi zato, ker je na tem področju velika strokovna praznina. Smo država, v kateri otroške poroke niso kriminalizirane, še zmeraj pa nimamo niti definicije prisilne poroke. Centri za socialno delo so v letu 2013 zabeležili 11 primerov prisilnih porok, nevladne organizacije pa 21. Pogosto so to neuradno sklenjene zakonske zveze, deklice pa končajo s šolanjem in se poročijo že pri 12. letih. Zakaj pri tem ni nepomembno, da številni otroci v nekaterih romskih naseljih še zmeraj nimajo dostopa do elektrike in vode?
Praktično ni sodobnega popotnika, ki ne bi poznal AIR BNB, ki v svoji bazi ponuja več kot 800 tisoč namestitev v 33 tisoč mestih 192 državah sveta. Tržni delež jim vztrajno raste in zato postajajo trn v peti tradicionalnim ponudnikom turističnih namestitev, mestom in državam saj poslovanje prek spleta omogoča, da se gostitelji izognejo plačilu taks in dajatev, kar je v različnih državah zelo različno urejeno.
Mineva sto dni odkar je mandat pričela vlada Mira Cerarja. Kaj se je in kaj se ni v tem času zgodilo. V pogovoru s predstavniki stroke, nevladnih organizacij in novinarji.
V Veliki Britaniji več kot polovica učiteljev zaradi stresa preneha poučevati v le petih letih po začetku kariere. Tudi v Sloveniji niso učitelji v nič kaj zavidljivem položaju. Zakaj je šola vse bolj v krču obrambnega položaja? So sodobne generacije mladih res tako nemogoče in prehod v digitalno dobo tako silovit? Kot pravijo naši sogovorniki, lahko gordijski vozel presekajo predvsem učitelji sami! Kako učiteljski poklic spet postaviti na čvrste noge in kako šolo ustvariti bolj progresivno, raziskujemo v tokratni Reakciji.
To se sprašuje video norveške organizacije SAIH, parodija na oddajo Kdo želi postati milijonar, v kateri se mlada Evropejka poteguje za glavno nagrado – priložnost, da reši Afriko. Mednarodno prostovoljstvo, predvsem v državah globalnega juga, zadnja leta sproža veliko vprašanj. Ali gre za enakovredno partnerstvo med državami ali za novo obliko kolonializma? Ali mednarodno prostovoljstvo ruši ali utrjuje stereotipe in kako poiskati pot do bolj enakovrednega prostovoljskega sodelovanja, ki bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Odgovore bo iskala tokratna Reakcija.
To se sprašuje video norveške organizacije SAIH, parodija na oddajo Kdo želi postati milijonar, v kateri se mlada Evropejka poteguje za glavno nagrado – priložnost, da reši Afriko. Mednarodno prostovoljstvo, predvsem v državah globalnega juga, zadnja leta sproža veliko vprašanj. Ali gre za enakovredno partnerstvo med državami ali za novo obliko kolonializma? Ali mednarodno prostovoljstvo ruši ali utrjuje stereotipe in kako poiskati pot do bolj enakovrednega prostovoljskega sodelovanja, ki bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Odgovore bo iskala tokratna Reakcija.
Ta teden so se pri nas mudili predstavniki Evropske komisije, ki so prišli preverit, kako Slovenija uresničuje projekte sofinancirane s kohezijskimi sredstvi. Ti, sicer redni obiski imajo poleg teoretičnega seveda tudi praktični del in med drugim so si ogledali tudi potek del v Planici. Z videnim so bili zadovoljni, še posebej tudi z zagotovili na slovenski strani, da bo projekt zaključen v roku, torej do konca leta 2015, kar pomeni, da evropska sredstva, čeprav se je o tem zaradi različnih zapletov veliko govorilo, niso ogrožena.
Ko so se leta 1981 pojavili prvi primeri nove bolezni, ki so jo poimenovali AIDS, nihče ni poznal njenega vzroka. Danes, približno tri desetletja potem, ko so znanstveniki odkrili virus HIV kot povzročitelja, se je diagnoza iz smrtne obsodbe spremenila v kronično bolezen. Zaradi napredka pri zdravljenju, ki je osebam, ki živijo s HIV-om, omogočil razmeroma normalno življenje, sta stigma in diskriminacija zdaj poglavitni težavi, s katerima se srečujejo. Tudi zato je le malo tistih, ki bi o osebnih izkušnjah življenja s HIV-om govorili javno in odkrito. Boštjan je to storil. Zakaj? Tudi o tem v tokratni sobotni Reakciji.
Je uravnoteženost poročanja nujna vsakokratna novinarska norma ali kolaps uredniške avtonomije? Smo mediji preveč površni ne le v razkrivanju afer, pač pa tudi pri predstavljanju pozitivnih in uspešnih zgodb? Kakšen je davek zahtevani hitrosti, kdo ne dela domačih nalog in zakaj lahko članek tudi ubija? Na festivalu Naprej/Forward je medijskim vsebinam in novinarski stroki ogledalo nastavilo 5 sogovornikov, ki opazujejo ali sooblikujejo medijsko krajino pri nas.
Menda smo Slovenci inovativen narod. Pa vendar v Evropski uniji nismo med najboljšimi. V zgodovini smo prispevali izum fotografije na stekleni plošči kaplana Janeza Avguština Puharja, Jurij Vega je znan po točnosti in uporabnosti logaritmov kot računskega pripomočka, Janez Puh pa je leta 1889 izdelal prvo kolo, ki je bilo priročnejše in varnejše kot dotedanja. Kazalec naše današnje inovativnosti je že nekaj let Slovenski forum inovacij, ki je letos potekal devetič. V vseh devetih letih je bilo prijavljenih skupaj 1542 inovacij.
V reakciji smo tokrat pod drobnogled vzeli 3D tisk, natančneje, kako se je razvijal in kje so njegove prednosti in slabosti.
S premikom ure na zimski čas in jesenskim krajšanjem dneva se dozdeva, da se v naš vsakdanjik plazi tema. Toda se res? V sodobni digitalni dobi spreminjanja cikla svetloba-tema skorajda ne zaznamo več – na vsakem koraku so luči! Ne brlijo le na ulicah in trgih, včasih tudi tam, kjer ni treba; temveč se trdovratno bleščijo tudi v naših domovih – in to pozno v noč, ko bi moralo naše telo počivati. Kako svetla je sedanjost in ali je to mračna napoved za prihodnost, se s strokovnjaki sprašujemo v sobotni Reakciji.
Čeprav so majhne, merijo le približno 30 krat 40 milimetrov, pa je okoli njih vedno polno zgodb. Z njimi se po svetu spomnijo na številne osebe, živalske vrste, dogodke in posebnosti države. Bolj ali manj posrečeno. Egipčanska pošta je na znamki, posvečeni Sueškemu prekopu uporabila motiv Panamskega. Pri nas so jih zadnje čase najbolj obletavali netopirji, ko se je izkazalo, da so uporabljene fotografije na naših poštnih znamkah pobrane z interneta brez vednosti tujih avtorjev fotografij. Kdo preverja avtentičnost motivov poštnih znamk, če sploh kdo, in kaj je močnejše: etični kodeks oblikovalca ali internet, ki ponuja lažjo pot do oblikovanja? Vse to nas bo zanimalo v sobotni Reakciji, kjer bomo preverili tudi, kakšna je sploh pot poštne znamke, preden pristane v albumih filatelistov.
Posvečamo se rekreaciji starejših. Sredi oktobra je namreč spet čas za Simbiozo, ki je tokrat namenjena gibanju. Kakšna vadba je najbolj primerna, kako lahko tudi športni centri privabijo starejše in kdo so tisti oranžni poskočneži, ki vsako jutro širom Slovenije pretegujejo svoje telo?
Ljubezni in partnerstvu oseb z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem zdravju načeloma ne javnost ne stroka ne nasprotujeta več, še vedno pa ostaja tabu njihova spolnost in odločanje o rojstvu otrok. Kdo torej pri osebah z odvzeto opravilno sposobnostjo odloča o tem, koliko ljubezni smejo tudi udejanjiti?
V tokratni Reakciji se odzivamo na porast zastrupitev z alkoholom med mladimi. Kaj lahko storijo starši, kako ustrezna in učinkovita je zakonodaja? In kako se nenazadnje spreminja odnos mladih do alkohola?
Tretjo septembrsko soboto, na mednarodni dan gluhih, bomo sledili motu letošnjega tedna gluhih »raznolikost bogati« in predstavili nekaj zanimivih koščkov kulturnega mozaika. V eni izmed preteklih Reakcij smo že razširjali obzorja kulturnega, takrat smo pozornost namenili dostopnosti do kulturnih ustanov. Tokrat pa obzorja širimo s kulturniki, ki s svojim delom rušijo stereotipe, gradijo mostove, opogumljajo in osveščajo, predvsem pa (so)ustvarjajo naš raznolik kulturni prostor.
Povezovanje ljudi za skupni prevoz v službo v večja slovenska mesta, ki sopotnike iščejo tudi s pomočjo spleta, je že postalo nekaj običajnega. Medtem ko pri nas še vedno ni prisotna aplikacija UBER, ki predstavlja alternativo taksistom v večjih mestih. Ta povzroča težave predvsem taksistom, ki jim po njihovem mnenju posega v njihovo delo. V Nemčiji so se taksisti in predstavniki UBER-ja že soočili tudi na sodišču. Vseeno pa smo v Reakciji tudi preverili, kdaj bi se lahko v Sloveniji zgodilo, da bi se nekdo začel načrtno ukvarjati s prevozi in to ponujal prek spletne aplikacije, kot ostali.
Na okroglem 10. svetovnem kongresu o divjem prašiču je Slovenija gostila približno 100 strokovnjakov iz 22 držav starega kontinenta, pa tudi držav z drugih celin. Tudi divji prašič živi na vseh celinah, na nekatere je prišel ob pomoči človeka, drugam si je pomagal sam.
Neveljaven email naslov