Ravno večja mobilnost pa je eden izmed osnovnih ciljev bolonjske reforme iz leta 1999. Po Lebanovem prepričanju gre za politični projekt, s katerim je študij v večji meri začel služiti gospodarstvu.

Dekan akademije za glasbo Andrej Grafenauer opozarja, da je bolonjska reforma podaljšala študij, za kar pa niso prejeli nobenega dodatnega denarja.

Namen reforme je bil med drugim zmanjšati skupine študentov na vajah in seminarjih. Dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo pa pravi, da se to ni zgodilo. Ljubljanska univerza ima namreč eno najbolj neugodnih razmerij glede študentov na predavatelja na svetu. “Pred leti je imela univerza v Tirani ugodnejše razmerje, kot ljubljanska. To pelje v zbijanje kakovosti študija.”

Dekan filozofske fakultete v Ljubljani dr. Andrej Černe pa pravi, da zaradi bolonjske reforme vzgajajo diplomante prve stopnje, ki niso usposobljeni za to, da bi lahko učili v srednjih ali osnovnih šolah. Na določenih področjih je reforma tako pomenila celo korak nazaj. “Zato, da smo zadovoljili okvirje, ki jih prej nismo imeli.”

Novoizvoljeni rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič opozarja na prevelik razkorak med bolonjskim magisterijem in doktoratom in v tem vidi nevarnost, da se bo kvaliteta doktorata zniževala.

Medtem pa v ŠOU v Ljubljani nasprotujejo predlogu ukinitve absolventskega staža, saj o njegovi potrebnosti niso narejene nobene analize. Minister za študentsko problematiko pri ŠOUL Aljaž Gaber trdi, da število izpitnih rokov ne govori o kakovosti študija. O napovedani zasedbi pa se bodo v študentski organizaciji diplomatsko opredelili šele dan po zasedbi.

Sicer pa študentski funkcionarji niso enotni. Predsednik študentskega sveta Univerze v Ljubljani Janez Turk tako podpira ukinitev absolventskega staža. “Študentski svet Univerze v Ljubljani prosi vodstvo Univerze, da najde število opravljanj izpitov, ki bo sprejemljivo za vse in sprejme te spremembe statuta.”

Gibanji Mi smo univerza in 15o, ki sta napovedali zavzetje Filozofske fakultete, ne pristajata na predstavništvo. Dekan Filozofske fakultete dr. Andrej Černe pravi, da tako ne ve, na koga naj se pri njih obrne. Pritiski kapitala pa so po drugi strani vedno bolj očitni.

Rektor Univerze v Ljubljani dr. Radoslav Stanislav Pejovnik pravi, da multinacionalke predstavljajo paralelni sistem, ki ima dovolj denarja, da si lahko privošči lastne šole in  raziskave. “Univerze v ‘kolonijah’ so samo njihov vir iskanja največjih talentov, ki jih potem došolajo na svojih elitnih šolah.”

Pejovnik pravi, da je bolonjska reforma bila politična akcija. “Verjetno so jo nekateri neumni politiki kupovali zato, da bi pocenili visokošolski prostor, kar jim je popolnoma spodletelo, nekateri pa so hoteli narediti iz študija tržno blago.”

Pejovnik dodaja, da pri nas študij ni postal tržno blago. Dr. Boris A. Novak s Filozofske fakultete pa opozarja, da študij postaja vse dražji.

“Glede na radikalno slabšanje ekonomske situacije velikega dela prebivalstva, je žal logično, da se je to zalomilo tudi na hrbtih študentov in njihovih staršev, tako da so ti stroški v zadnjem času skokovito naraščali.”

Borisu A. Novaku se zdi škandalozno, da je za doktorski študij treba plačati več kot 10.000 evrov. “Družba se bo morala prenehati ukvarjati z univerzo samo na ta način, da je to ekonomsko podjetje, ki je zgolj parazit produkcije.”