Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Je bolonjska reforma namenjena predvsem sama sebi?

19.11.2011


Študenti in profesorji gibanja Mi smo univerza so napovedali zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Ivan Leban s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pravi, da ob prvi zasedbi Filozofske fakultete leta 1971 ni bil zraven, saj je bil že takrat mobilen in je študiral v Angliji.

Ravno večja mobilnost pa je eden izmed osnovnih ciljev bolonjske reforme iz leta 1999. Po Lebanovem prepričanju gre za politični projekt, s katerim je študij v večji meri začel služiti gospodarstvu.

Dekan akademije za glasbo Andrej Grafenauer opozarja, da je bolonjska reforma podaljšala študij, za kar pa niso prejeli nobenega dodatnega denarja.

Namen reforme je bil med drugim zmanjšati skupine študentov na vajah in seminarjih. Dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo pa pravi, da se to ni zgodilo. Ljubljanska univerza ima namreč eno najbolj neugodnih razmerij glede študentov na predavatelja na svetu. “Pred leti je imela univerza v Tirani ugodnejše razmerje, kot ljubljanska. To pelje v zbijanje kakovosti študija.”

Dekan filozofske fakultete v Ljubljani dr. Andrej Černe pa pravi, da zaradi bolonjske reforme vzgajajo diplomante prve stopnje, ki niso usposobljeni za to, da bi lahko učili v srednjih ali osnovnih šolah. Na določenih področjih je reforma tako pomenila celo korak nazaj. “Zato, da smo zadovoljili okvirje, ki jih prej nismo imeli.”

Novoizvoljeni rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič opozarja na prevelik razkorak med bolonjskim magisterijem in doktoratom in v tem vidi nevarnost, da se bo kvaliteta doktorata zniževala.

Medtem pa v ŠOU v Ljubljani nasprotujejo predlogu ukinitve absolventskega staža, saj o njegovi potrebnosti niso narejene nobene analize. Minister za študentsko problematiko pri ŠOUL Aljaž Gaber trdi, da število izpitnih rokov ne govori o kakovosti študija. O napovedani zasedbi pa se bodo v študentski organizaciji diplomatsko opredelili šele dan po zasedbi.

Sicer pa študentski funkcionarji niso enotni. Predsednik študentskega sveta Univerze v Ljubljani Janez Turk tako podpira ukinitev absolventskega staža. “Študentski svet Univerze v Ljubljani prosi vodstvo Univerze, da najde število opravljanj izpitov, ki bo sprejemljivo za vse in sprejme te spremembe statuta.”

Gibanji Mi smo univerza in 15o, ki sta napovedali zavzetje Filozofske fakultete, ne pristajata na predstavništvo. Dekan Filozofske fakultete dr. Andrej Černe pravi, da tako ne ve, na koga naj se pri njih obrne. Pritiski kapitala pa so po drugi strani vedno bolj očitni.

Rektor Univerze v Ljubljani dr. Radoslav Stanislav Pejovnik pravi, da multinacionalke predstavljajo paralelni sistem, ki ima dovolj denarja, da si lahko privošči lastne šole in  raziskave. “Univerze v ‘kolonijah’ so samo njihov vir iskanja največjih talentov, ki jih potem došolajo na svojih elitnih šolah.”

Pejovnik pravi, da je bolonjska reforma bila politična akcija. “Verjetno so jo nekateri neumni politiki kupovali zato, da bi pocenili visokošolski prostor, kar jim je popolnoma spodletelo, nekateri pa so hoteli narediti iz študija tržno blago.”

Pejovnik dodaja, da pri nas študij ni postal tržno blago. Dr. Boris A. Novak s Filozofske fakultete pa opozarja, da študij postaja vse dražji.

“Glede na radikalno slabšanje ekonomske situacije velikega dela prebivalstva, je žal logično, da se je to zalomilo tudi na hrbtih študentov in njihovih staršev, tako da so ti stroški v zadnjem času skokovito naraščali.”

Borisu A. Novaku se zdi škandalozno, da je za doktorski študij treba plačati več kot 10.000 evrov. “Družba se bo morala prenehati ukvarjati z univerzo samo na ta način, da je to ekonomsko podjetje, ki je zgolj parazit produkcije.”


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Je bolonjska reforma namenjena predvsem sama sebi?

19.11.2011


Študenti in profesorji gibanja Mi smo univerza so napovedali zasedbo Filozofske fakultete v Ljubljani. Dr. Ivan Leban s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo pravi, da ob prvi zasedbi Filozofske fakultete leta 1971 ni bil zraven, saj je bil že takrat mobilen in je študiral v Angliji.

Ravno večja mobilnost pa je eden izmed osnovnih ciljev bolonjske reforme iz leta 1999. Po Lebanovem prepričanju gre za politični projekt, s katerim je študij v večji meri začel služiti gospodarstvu.

Dekan akademije za glasbo Andrej Grafenauer opozarja, da je bolonjska reforma podaljšala študij, za kar pa niso prejeli nobenega dodatnega denarja.

Namen reforme je bil med drugim zmanjšati skupine študentov na vajah in seminarjih. Dr. Srečo Dragoš s Fakultete za socialno delo pa pravi, da se to ni zgodilo. Ljubljanska univerza ima namreč eno najbolj neugodnih razmerij glede študentov na predavatelja na svetu. “Pred leti je imela univerza v Tirani ugodnejše razmerje, kot ljubljanska. To pelje v zbijanje kakovosti študija.”

Dekan filozofske fakultete v Ljubljani dr. Andrej Černe pa pravi, da zaradi bolonjske reforme vzgajajo diplomante prve stopnje, ki niso usposobljeni za to, da bi lahko učili v srednjih ali osnovnih šolah. Na določenih področjih je reforma tako pomenila celo korak nazaj. “Zato, da smo zadovoljili okvirje, ki jih prej nismo imeli.”

Novoizvoljeni rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič opozarja na prevelik razkorak med bolonjskim magisterijem in doktoratom in v tem vidi nevarnost, da se bo kvaliteta doktorata zniževala.

Medtem pa v ŠOU v Ljubljani nasprotujejo predlogu ukinitve absolventskega staža, saj o njegovi potrebnosti niso narejene nobene analize. Minister za študentsko problematiko pri ŠOUL Aljaž Gaber trdi, da število izpitnih rokov ne govori o kakovosti študija. O napovedani zasedbi pa se bodo v študentski organizaciji diplomatsko opredelili šele dan po zasedbi.

Sicer pa študentski funkcionarji niso enotni. Predsednik študentskega sveta Univerze v Ljubljani Janez Turk tako podpira ukinitev absolventskega staža. “Študentski svet Univerze v Ljubljani prosi vodstvo Univerze, da najde število opravljanj izpitov, ki bo sprejemljivo za vse in sprejme te spremembe statuta.”

Gibanji Mi smo univerza in 15o, ki sta napovedali zavzetje Filozofske fakultete, ne pristajata na predstavništvo. Dekan Filozofske fakultete dr. Andrej Černe pravi, da tako ne ve, na koga naj se pri njih obrne. Pritiski kapitala pa so po drugi strani vedno bolj očitni.

Rektor Univerze v Ljubljani dr. Radoslav Stanislav Pejovnik pravi, da multinacionalke predstavljajo paralelni sistem, ki ima dovolj denarja, da si lahko privošči lastne šole in  raziskave. “Univerze v ‘kolonijah’ so samo njihov vir iskanja največjih talentov, ki jih potem došolajo na svojih elitnih šolah.”

Pejovnik pravi, da je bolonjska reforma bila politična akcija. “Verjetno so jo nekateri neumni politiki kupovali zato, da bi pocenili visokošolski prostor, kar jim je popolnoma spodletelo, nekateri pa so hoteli narediti iz študija tržno blago.”

Pejovnik dodaja, da pri nas študij ni postal tržno blago. Dr. Boris A. Novak s Filozofske fakultete pa opozarja, da študij postaja vse dražji.

“Glede na radikalno slabšanje ekonomske situacije velikega dela prebivalstva, je žal logično, da se je to zalomilo tudi na hrbtih študentov in njihovih staršev, tako da so ti stroški v zadnjem času skokovito naraščali.”

Borisu A. Novaku se zdi škandalozno, da je za doktorski študij treba plačati več kot 10.000 evrov. “Družba se bo morala prenehati ukvarjati z univerzo samo na ta način, da je to ekonomsko podjetje, ki je zgolj parazit produkcije.”


27.11.2010

15 let po Daytonskem sporazumu - Še vedno politično nemirno in konfliktno državo je obiskal Marjan Jerman . . .

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


20.11.2010

Kje končajo naše izrabljene avtomobilske gume?

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


06.11.2010

Nadomestilo za ločeno življenje

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


30.10.2010

Beneficiran staž. Kakšna je razlika med beneficiranim stažem pred sprejetjem novega zakona in po njem.

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


23.10.2010

Vračanje socialne pomoči

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


16.10.2010

Cene notarskih storitev

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


09.10.2010

Navijaštvo

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


02.10.2010

Fiktivni vpisi na Višje strokovne šole

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


18.09.2010

Avtizem ima dva obraza in lahko pomeni tudi priložnost, talent, genialnost. . .

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


28.08.2010

Podmladki političnih strank

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


14.08.2010

Biti ali ne biti (na facebooku)

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


07.08.2010

Študentskih bonov ni več. Zdaj so subvencije za prehrano elektronske, razliko pa študentje doplačajo kar neposredno gostincu.

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


31.07.2010

Burke burijo duhove

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


24.07.2010

Bazeni, prijetna osvežitev ali nevarnost za zdravje

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


03.07.2010

Reakcija

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


Stran 19 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov