Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kriza v Makedoniji

16.05.2015

V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.

Stabilnost Makedonije so zamajali protivladni protesti in spopadi v mestu Kumanovo

Ko je Makedonija 8. septembra 1991 razglasila neodvisnost, je na takrat nemirnem Balkanu, poleg naše države, veljala za vzorno učenko – državo so namreč Makedonci razglasili brez kapljice prelite krvi, na miren in demokratičen način, s 95,1-odstotno potrditvijo referenduma o neodvisnosti. A z leti, ki so sledila, se država ni zmogla spopasti z naraščajočim nezadovoljstvom prebivalcev, ki je bilo posledice ekonomske in politične nestabilnosti, naraščajoče družbene neenakosti in etničnega spora med Makedonci in Albanci, ki predstavljajo četrtino prebivalstva te približno dvomilijonske države.

14 let po Ohridskem sporazumu

Kumanovo je pretekli konec tedna pretresel več kot 24 ur trajajoči spopad med posebnimi policijskimi enotami in oboroženo skupino kosovskih Albancev, ki naj bi načrtovali množične morilske napade na trgovska središča in športne dogodke. 22 umrlih v spopadih v Kumanovu, od tega je bilo 8 policistov, je prebivalcem Makedonije hitro priklicalo v spomin krvavo leto 2001, še posebej zato, ker se tudi v primeru spopada v Kumanovem omenja Osvobodilno vojsko Kosova. Pa vendar mnogi Makedonci. Po Kumanovem je zato nastopil čas za razmislek: kako stabilna, v etničnem smislu, je pravzaprav Makedonija 14 let po podpisu Ohridskega sporazuma, ki naj bi poskrbel za medetični mir v tej državi?

“Prvič po neodvisnosti so vse etnične skupine združene. To je nekaj, kar močno čutimo, Makedonija je od nekdaj želela biti mirna država.”
Bistra Kumbaroska, mlada Makedonka, ki živi v Avstriji

Protesti se nadaljujejo

Etnične skupine so združili tudi protesti proti vladajoči politični eliti, ki se medtem nadaljujejo v Makedoniji. Makedonski vladi je očitano marsikaj, od tega, da naj bi štiri leta nezakonito prisluškovala okoli 20.000 ljudem, vključno z novinarji, sodniki, veleposlaniki, opozicijskimi politiki in upravniki policije. Vlada Nikole Gruevskega naj bi skušala prikriti tudi uboj 22-letnega Martina Neškovskega, ki je umrl v pretepu s posebnimi policijskimi enotami na noč parlamentarnih volitev leta 2011. Pritiski na politično elito, tudi po kumanovskem spopadu, so sicer že sprožili menjave na vrhu makedonske oblasti  – med drugim sta odstopila ministrica za notranje zadeve Gordana Jankulovska in vodja obveščevalne službe Saša Mijalkov. Sle po menjavi oblasti v Makedoniji se še niso umirilie, a ob napovedanih protestih se hkrati pripravlja tudi miting v podporo aktualni vladi. Protesti so dobili mednarodno noto, širijo se tudi v Ljubljano, kjer bo potekal “Javni Zbor – Solidarnost za Makedonijo”. Organizatorji pravijo, da je njihov cilj opozoriti, da so zaskrbljeni nad prihodnostjo Makedonije, politična prerekanja jih ne zanimajo.

“Jasno je, da ta shod sovpada s protivladinimi protesti, imam celo informacije, da je idejo za shod v Ljubljani dobila in za organizacijo poskrbela makedonska opozicija. Zato se ne more dokončno opredeliti kakšen je namen tega shoda, razen tega, da je to del vseh dejanj opozicije za zamenjavo oblasti v Makedoniji.”
Tomi Dimitrovski, veleposlanik Makedonije v Sloveniji

Slalom med makedonskimi mediji

Že ob samem začetku tamkajšnjega spopada političnim opcijam podrejeni makedonski mediji predstavljajo vrsto zavajujočih informacij, od tega, da naj bi napade zrežirala ena oziroma druga politična opcija, do drugih, ki tudi mejijo na verjetno.

“Če ne bi imeli Twitterja, dejansko o dogajanju v Makedoniji ne bi dosti vedeli. Kolega iz Skopja mi je povedal, da makedonske medije bere le še vlada. Teorije zarote pa so bile na Balkanu vedno popularen šport.”
Dr. Rok Zupančič, FDV

Tako se le še poglablja poglavitna frustracija makedonskega prebivalstva, komu v tej krizni situaciji, v kateri se je znašla Makedonija, še lahko verjamejo.


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Kriza v Makedoniji

16.05.2015

V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.

Stabilnost Makedonije so zamajali protivladni protesti in spopadi v mestu Kumanovo

Ko je Makedonija 8. septembra 1991 razglasila neodvisnost, je na takrat nemirnem Balkanu, poleg naše države, veljala za vzorno učenko – državo so namreč Makedonci razglasili brez kapljice prelite krvi, na miren in demokratičen način, s 95,1-odstotno potrditvijo referenduma o neodvisnosti. A z leti, ki so sledila, se država ni zmogla spopasti z naraščajočim nezadovoljstvom prebivalcev, ki je bilo posledice ekonomske in politične nestabilnosti, naraščajoče družbene neenakosti in etničnega spora med Makedonci in Albanci, ki predstavljajo četrtino prebivalstva te približno dvomilijonske države.

14 let po Ohridskem sporazumu

Kumanovo je pretekli konec tedna pretresel več kot 24 ur trajajoči spopad med posebnimi policijskimi enotami in oboroženo skupino kosovskih Albancev, ki naj bi načrtovali množične morilske napade na trgovska središča in športne dogodke. 22 umrlih v spopadih v Kumanovu, od tega je bilo 8 policistov, je prebivalcem Makedonije hitro priklicalo v spomin krvavo leto 2001, še posebej zato, ker se tudi v primeru spopada v Kumanovem omenja Osvobodilno vojsko Kosova. Pa vendar mnogi Makedonci. Po Kumanovem je zato nastopil čas za razmislek: kako stabilna, v etničnem smislu, je pravzaprav Makedonija 14 let po podpisu Ohridskega sporazuma, ki naj bi poskrbel za medetični mir v tej državi?

“Prvič po neodvisnosti so vse etnične skupine združene. To je nekaj, kar močno čutimo, Makedonija je od nekdaj želela biti mirna država.”
Bistra Kumbaroska, mlada Makedonka, ki živi v Avstriji

Protesti se nadaljujejo

Etnične skupine so združili tudi protesti proti vladajoči politični eliti, ki se medtem nadaljujejo v Makedoniji. Makedonski vladi je očitano marsikaj, od tega, da naj bi štiri leta nezakonito prisluškovala okoli 20.000 ljudem, vključno z novinarji, sodniki, veleposlaniki, opozicijskimi politiki in upravniki policije. Vlada Nikole Gruevskega naj bi skušala prikriti tudi uboj 22-letnega Martina Neškovskega, ki je umrl v pretepu s posebnimi policijskimi enotami na noč parlamentarnih volitev leta 2011. Pritiski na politično elito, tudi po kumanovskem spopadu, so sicer že sprožili menjave na vrhu makedonske oblasti  – med drugim sta odstopila ministrica za notranje zadeve Gordana Jankulovska in vodja obveščevalne službe Saša Mijalkov. Sle po menjavi oblasti v Makedoniji se še niso umirilie, a ob napovedanih protestih se hkrati pripravlja tudi miting v podporo aktualni vladi. Protesti so dobili mednarodno noto, širijo se tudi v Ljubljano, kjer bo potekal “Javni Zbor – Solidarnost za Makedonijo”. Organizatorji pravijo, da je njihov cilj opozoriti, da so zaskrbljeni nad prihodnostjo Makedonije, politična prerekanja jih ne zanimajo.

“Jasno je, da ta shod sovpada s protivladinimi protesti, imam celo informacije, da je idejo za shod v Ljubljani dobila in za organizacijo poskrbela makedonska opozicija. Zato se ne more dokončno opredeliti kakšen je namen tega shoda, razen tega, da je to del vseh dejanj opozicije za zamenjavo oblasti v Makedoniji.”
Tomi Dimitrovski, veleposlanik Makedonije v Sloveniji

Slalom med makedonskimi mediji

Že ob samem začetku tamkajšnjega spopada političnim opcijam podrejeni makedonski mediji predstavljajo vrsto zavajujočih informacij, od tega, da naj bi napade zrežirala ena oziroma druga politična opcija, do drugih, ki tudi mejijo na verjetno.

“Če ne bi imeli Twitterja, dejansko o dogajanju v Makedoniji ne bi dosti vedeli. Kolega iz Skopja mi je povedal, da makedonske medije bere le še vlada. Teorije zarote pa so bile na Balkanu vedno popularen šport.”
Dr. Rok Zupančič, FDV

Tako se le še poglablja poglavitna frustracija makedonskega prebivalstva, komu v tej krizni situaciji, v kateri se je znašla Makedonija, še lahko verjamejo.


27.11.2010

15 let po Daytonskem sporazumu - Še vedno politično nemirno in konfliktno državo je obiskal Marjan Jerman . . .

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


20.11.2010

Kje končajo naše izrabljene avtomobilske gume?

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


06.11.2010

Nadomestilo za ločeno življenje

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


30.10.2010

Beneficiran staž. Kakšna je razlika med beneficiranim stažem pred sprejetjem novega zakona in po njem.

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


23.10.2010

Vračanje socialne pomoči

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


16.10.2010

Cene notarskih storitev

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


09.10.2010

Navijaštvo

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


02.10.2010

Fiktivni vpisi na Višje strokovne šole

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


18.09.2010

Avtizem ima dva obraza in lahko pomeni tudi priložnost, talent, genialnost. . .

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


28.08.2010

Podmladki političnih strank

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


14.08.2010

Biti ali ne biti (na facebooku)

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


07.08.2010

Študentskih bonov ni več. Zdaj so subvencije za prehrano elektronske, razliko pa študentje doplačajo kar neposredno gostincu.

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


31.07.2010

Burke burijo duhove

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


24.07.2010

Bazeni, prijetna osvežitev ali nevarnost za zdravje

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


03.07.2010

Reakcija

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


Stran 19 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov