Dve tretjini kadilcev umreta zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. Evropska tobačna direktiva od nas zahteva strožjo zakonodajo, toda tobačna industrija je zelo prilagodljiva.

Med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjševanje kajenja je višja cena tobačnih izdelkov

Zadnji mednarodni podatki kažejo, da dve tretjini kadilcev umre zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi, to je 3.600 na leto. “Vsakih 10 let zaradi tobaka umre toliko prebivalcev, kot jih živi v Celju ali Kranju,” opiše vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji Marijan Ivanuša.

Strokovnjak za sodne postopke na področju tobaka Richard Daynard z bostonske univerze, je prepričan, da je po milijonih žrtev cigaret zdaj na pragu smrti tobačna industrija.

“Strategija generacija brez tobaka predvideva, da nikomur, ki je rojen po letu 2000, ne bi smeli nikoli prodati tobačnega izdelka. To so mladi, ki večinoma še ne kadijo, oziroma jim vsaj po zakonu še ne bi smeli prodajati cigaret. Če bi njihove starše vprašali, v katerem letu starosti pa bi radi, da naj njihovi otroci začnejo kaditi, mislim, da bi dobili odgovor: nikoli. Odgovorili bi, da svojim otrokom želijo dolgo in zdravo življenje, ne pa, da bodo zasvojeni. Mislim, da bo tako razmišljanje prevladalo in da bodo po vsem svetu sprejeli odločitev za generacijo brez tobaka.”

Prepoved prodaje tobačnih izdelkov rojenim po letu 2000 se Marijanu Ivanuši zdi krasna. “Veselil bi se, če bi si Slovenija zastavila tudi mogoče nekoliko manj ambiciozne, pa vseeno zelo ambiciozne cilje.” Na poti do breztobačne družbe se zdi Ivanuši pomemben korak, da bi zmanjšali delež kadilcev za 30 odstotkov do leta 2025.

Trenutno kadi vsak četrti odrasel Slovenec. In če načrt za generacijo brez tobaka predvideva, da rojenim po letu 2000 nikoli ne bi smeli prodajati cigaret, pa že zdaj kadi vsaj enkrat na teden 13 odstotkov petnajstletnikov, čeprav je otrokom do 15. leta prepovedana prodaja cigaret. 40 odstotkov petnajstletnikov že ima izkušnje s kajenjem.

Med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjševanje kajenja je višja cena tobačnih izdelkov. Ta pa s seboj prinese tudi višjo trošarino, vendar je obseg tega, kar pridobiva v davčno blagajno s trošarinami, približno vsaj krat manjši od stroškov, ki jih povzroča tobak.

Klement Podnar s katedre za tržno komuniciranje Fakultete za družbene vede meni, da gre za hinavščino države. “Po eni strani ne prepove izdelka in z njim mastno služi prek trošarin, potem pa veliko vlaga v to, da bi ljudje manj kadili. Stroške teh negativnih učinkov, ko gre za zdravje, pa preloži na davkoplačevalce.”

Pri razpravah pri omejevanju prodaje tobaka Tomaž Čakš z nacionalnega inštituta za javno zdravje opiše izkušnje s pogajanj o protitobačni konvenciji v okviru Svetovne zdravstvene organizacije: “Dejal sem, da je edina svoboda pri tobaku to, da človek postane odvisen in umre od tega. Nekateri predstavniki so izpostavljali svobodo govora in svobodo odločitve. Eden od delegatov je prišel k meni in me vprašal, kaj se gre Slovenija. Odgovoril sem, da hočemo imeti boljšo zakonodajo, prav tako pa je to pomembno za države v razvoju, ki nimajo nobene zakonodajo. Njegov odgovor je bil: ‘Briga mene Zimbabve’.”

Jennifer Burch iz konzorcija Smoke Free Partnership je prepričana, da velika sporočila in slike na cigaretni embalaži odvračajo od kajenja. “Uvesti je treba tudi enotno embalažo, ki se je v Avstraliji že izkazala za zelo učinkovito.”

Tako slikovna kot pisna sporočila na tobačnih izdelkih bodo postajala vse večja. Toda obstaja tudi teza, da ta sporočila kajenje lahko celo spodbujajo.

Dr. Klement Podnar:

Na področju nadzora nad tobakom je Slovenija leta 2004 zasedala 12. mesto v Evropi, leta 2013 le še 20. V prihodnjih mesecih se bo zaradi izvedbe evropske direktive razplamtela razprava o strožjih ukrepih proti kajenju. “Vsekakor ti ne smejo biti usmerjeni v demonizacijo kadilcev, ampak proti tobačni industriji,” meni Čakš.