Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dve tretjini kadilcev umreta zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. Evropska tobačna direktiva od nas zahteva strožjo zakonodajo, toda tobačna industrija je zelo prilagodljiva.
Med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjševanje kajenja je višja cena tobačnih izdelkov
Zadnji mednarodni podatki kažejo, da dve tretjini kadilcev umre zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi, to je 3.600 na leto. “Vsakih 10 let zaradi tobaka umre toliko prebivalcev, kot jih živi v Celju ali Kranju,” opiše vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji Marijan Ivanuša.
Strokovnjak za sodne postopke na področju tobaka Richard Daynard z bostonske univerze, je prepričan, da je po milijonih žrtev cigaret zdaj na pragu smrti tobačna industrija.
“Strategija generacija brez tobaka predvideva, da nikomur, ki je rojen po letu 2000, ne bi smeli nikoli prodati tobačnega izdelka. To so mladi, ki večinoma še ne kadijo, oziroma jim vsaj po zakonu še ne bi smeli prodajati cigaret. Če bi njihove starše vprašali, v katerem letu starosti pa bi radi, da naj njihovi otroci začnejo kaditi, mislim, da bi dobili odgovor: nikoli. Odgovorili bi, da svojim otrokom želijo dolgo in zdravo življenje, ne pa, da bodo zasvojeni. Mislim, da bo tako razmišljanje prevladalo in da bodo po vsem svetu sprejeli odločitev za generacijo brez tobaka.”
Prepoved prodaje tobačnih izdelkov rojenim po letu 2000 se Marijanu Ivanuši zdi krasna. “Veselil bi se, če bi si Slovenija zastavila tudi mogoče nekoliko manj ambiciozne, pa vseeno zelo ambiciozne cilje.” Na poti do breztobačne družbe se zdi Ivanuši pomemben korak, da bi zmanjšali delež kadilcev za 30 odstotkov do leta 2025.
Trenutno kadi vsak četrti odrasel Slovenec. In če načrt za generacijo brez tobaka predvideva, da rojenim po letu 2000 nikoli ne bi smeli prodajati cigaret, pa že zdaj kadi vsaj enkrat na teden 13 odstotkov petnajstletnikov, čeprav je otrokom do 15. leta prepovedana prodaja cigaret. 40 odstotkov petnajstletnikov že ima izkušnje s kajenjem.
Med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjševanje kajenja je višja cena tobačnih izdelkov. Ta pa s seboj prinese tudi višjo trošarino, vendar je obseg tega, kar pridobiva v davčno blagajno s trošarinami, približno vsaj krat manjši od stroškov, ki jih povzroča tobak.
Klement Podnar s katedre za tržno komuniciranje Fakultete za družbene vede meni, da gre za hinavščino države. “Po eni strani ne prepove izdelka in z njim mastno služi prek trošarin, potem pa veliko vlaga v to, da bi ljudje manj kadili. Stroške teh negativnih učinkov, ko gre za zdravje, pa preloži na davkoplačevalce.”
Pri razpravah pri omejevanju prodaje tobaka Tomaž Čakš z nacionalnega inštituta za javno zdravje opiše izkušnje s pogajanj o protitobačni konvenciji v okviru Svetovne zdravstvene organizacije: “Dejal sem, da je edina svoboda pri tobaku to, da človek postane odvisen in umre od tega. Nekateri predstavniki so izpostavljali svobodo govora in svobodo odločitve. Eden od delegatov je prišel k meni in me vprašal, kaj se gre Slovenija. Odgovoril sem, da hočemo imeti boljšo zakonodajo, prav tako pa je to pomembno za države v razvoju, ki nimajo nobene zakonodajo. Njegov odgovor je bil: ‘Briga mene Zimbabve’.”
Jennifer Burch iz konzorcija Smoke Free Partnership je prepričana, da velika sporočila in slike na cigaretni embalaži odvračajo od kajenja. “Uvesti je treba tudi enotno embalažo, ki se je v Avstraliji že izkazala za zelo učinkovito.”
Tako slikovna kot pisna sporočila na tobačnih izdelkih bodo postajala vse večja. Toda obstaja tudi teza, da ta sporočila kajenje lahko celo spodbujajo.
Dr. Klement Podnar:
Na področju nadzora nad tobakom je Slovenija leta 2004 zasedala 12. mesto v Evropi, leta 2013 le še 20. V prihodnjih mesecih se bo zaradi izvedbe evropske direktive razplamtela razprava o strožjih ukrepih proti kajenju. “Vsekakor ti ne smejo biti usmerjeni v demonizacijo kadilcev, ampak proti tobačni industriji,” meni Čakš.
Dve tretjini kadilcev umreta zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. Evropska tobačna direktiva od nas zahteva strožjo zakonodajo, toda tobačna industrija je zelo prilagodljiva.
Med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjševanje kajenja je višja cena tobačnih izdelkov
Zadnji mednarodni podatki kažejo, da dve tretjini kadilcev umre zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi, to je 3.600 na leto. “Vsakih 10 let zaradi tobaka umre toliko prebivalcev, kot jih živi v Celju ali Kranju,” opiše vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji Marijan Ivanuša.
Strokovnjak za sodne postopke na področju tobaka Richard Daynard z bostonske univerze, je prepričan, da je po milijonih žrtev cigaret zdaj na pragu smrti tobačna industrija.
“Strategija generacija brez tobaka predvideva, da nikomur, ki je rojen po letu 2000, ne bi smeli nikoli prodati tobačnega izdelka. To so mladi, ki večinoma še ne kadijo, oziroma jim vsaj po zakonu še ne bi smeli prodajati cigaret. Če bi njihove starše vprašali, v katerem letu starosti pa bi radi, da naj njihovi otroci začnejo kaditi, mislim, da bi dobili odgovor: nikoli. Odgovorili bi, da svojim otrokom želijo dolgo in zdravo življenje, ne pa, da bodo zasvojeni. Mislim, da bo tako razmišljanje prevladalo in da bodo po vsem svetu sprejeli odločitev za generacijo brez tobaka.”
Prepoved prodaje tobačnih izdelkov rojenim po letu 2000 se Marijanu Ivanuši zdi krasna. “Veselil bi se, če bi si Slovenija zastavila tudi mogoče nekoliko manj ambiciozne, pa vseeno zelo ambiciozne cilje.” Na poti do breztobačne družbe se zdi Ivanuši pomemben korak, da bi zmanjšali delež kadilcev za 30 odstotkov do leta 2025.
Trenutno kadi vsak četrti odrasel Slovenec. In če načrt za generacijo brez tobaka predvideva, da rojenim po letu 2000 nikoli ne bi smeli prodajati cigaret, pa že zdaj kadi vsaj enkrat na teden 13 odstotkov petnajstletnikov, čeprav je otrokom do 15. leta prepovedana prodaja cigaret. 40 odstotkov petnajstletnikov že ima izkušnje s kajenjem.
Med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjševanje kajenja je višja cena tobačnih izdelkov. Ta pa s seboj prinese tudi višjo trošarino, vendar je obseg tega, kar pridobiva v davčno blagajno s trošarinami, približno vsaj krat manjši od stroškov, ki jih povzroča tobak.
Klement Podnar s katedre za tržno komuniciranje Fakultete za družbene vede meni, da gre za hinavščino države. “Po eni strani ne prepove izdelka in z njim mastno služi prek trošarin, potem pa veliko vlaga v to, da bi ljudje manj kadili. Stroške teh negativnih učinkov, ko gre za zdravje, pa preloži na davkoplačevalce.”
Pri razpravah pri omejevanju prodaje tobaka Tomaž Čakš z nacionalnega inštituta za javno zdravje opiše izkušnje s pogajanj o protitobačni konvenciji v okviru Svetovne zdravstvene organizacije: “Dejal sem, da je edina svoboda pri tobaku to, da človek postane odvisen in umre od tega. Nekateri predstavniki so izpostavljali svobodo govora in svobodo odločitve. Eden od delegatov je prišel k meni in me vprašal, kaj se gre Slovenija. Odgovoril sem, da hočemo imeti boljšo zakonodajo, prav tako pa je to pomembno za države v razvoju, ki nimajo nobene zakonodajo. Njegov odgovor je bil: ‘Briga mene Zimbabve’.”
Jennifer Burch iz konzorcija Smoke Free Partnership je prepričana, da velika sporočila in slike na cigaretni embalaži odvračajo od kajenja. “Uvesti je treba tudi enotno embalažo, ki se je v Avstraliji že izkazala za zelo učinkovito.”
Tako slikovna kot pisna sporočila na tobačnih izdelkih bodo postajala vse večja. Toda obstaja tudi teza, da ta sporočila kajenje lahko celo spodbujajo.
Dr. Klement Podnar:
Na področju nadzora nad tobakom je Slovenija leta 2004 zasedala 12. mesto v Evropi, leta 2013 le še 20. V prihodnjih mesecih se bo zaradi izvedbe evropske direktive razplamtela razprava o strožjih ukrepih proti kajenju. “Vsekakor ti ne smejo biti usmerjeni v demonizacijo kadilcev, ampak proti tobačni industriji,” meni Čakš.
Nad našimi glavami iz dneva v dan leta vse več trotov oziroma dronov. Brezpilotni letalniki so vroče tržno blago, ki ga lahko kupi prav vsak. Kakšne ukrepe proti njim opažajo dronologi? Zakaj so droni idealno tehnično sredstvo za organe pregona in koliko namerava za njih nameniti vojska? Je res, da lahko drona upravlja prav vsak?
Tokrat se odzivata Marjan Jerman in Gorazd Rečnik - na vse številčnejše brezpilotne letalnike, ki jih, kljub manku regulacije, trgovci vse agresivneje reklamirajo, ljudje pa jih kupujejo iz zelo različnih razlogov.
Električna in elektronska oprema vse bolj revolucionarno posega v življenje ljudi. Vedno več je tehnoloških inovacij, s čimer se življenje naših naprav vse bolj skrajšuje. To vodi v porast elektronskih odpadkov, lani smo, denimo, na svetu proizvedli že skoraj 42 milijonov ton elektronske odpadne opreme, ki prepogosto konča na od javnosti odmaknjenih odlagališčih v državah tretjega sveta, kar številni plačajo tudi z zdravjem. Kako zapopasti vse večji kup odpadne elektronske opreme in ali je miselnost, ki jo vse bolj diktira potrošniška industrija, mogoče spremeniti, smo se s strokovnjaki spraševali v sobotni Reakciji.
Zajezile bodo sivo ekonomijo; proračun ne bo več prikrajšan za 2 milijardi letno. V deželi bo red. Prihajajo davčne blagajne. Le zakaj se jih nekateri otepajo ali bojijo kot hudič križa? V visokogorskih kočah navsezadnje deluje internet, ki je pogoj za delovanje davčnih blagajn, s svetlobno hitrostjo in to celo v vsakem vremenu! O absurdih, ki dokazujejo, da so zakonodajalci izgubili stik z resničnim položajem svojih državljanov, v Reakciji
Tuji mojstri in mediji obiskujejo in hvalijo naše vrhunske kuharje, Teden restavracij, teden, ki je namenjen promociji vrhunske kulinarike je množično obiskan, pred dnevi smo odprli Center kulinarike in turizma, ki bo izobraževal vrhunske kadre. Zdi se, da so potrebe po vrhunski kulinariki v Sloveniji vedno večje… Ali mediji o tem preveč radi govorimo? Vrhunska kulinarika po slovensko, s štirimi vrhunskimi kuharji in kulinaričnim recenzentom!
Nekaj sto ljudi letno umre zgolj zato, ker jim v prvih minutah srčnega zastoja očividci ne pomagajo. Včasih zaradi neznanja, pogosto pa zato, ker jih popolnoma paralizira strah. Kako ga v tako usodnih trenutkih premagati?
Dobro leto se na izpitnih centrih po Sloveniji izvaja teoretični del vozniškega izpita s pomočjo elektronskega testiranja, ki je zamenjalo klasične pole. Ker je potrebno teoretični del opraviti preden kandidat začne z vožnjo, nekateri nov način kritizirajo, češ da se postopek pridobivanja vozniškega izpita zato lahko precej zavleče. Nabor 2000 vprašanj na spletni strani Javne agencije RS za varnost prometa zagotavlja več znanja, statistika pa kaže, da se je uspeh kandidatov pri opravljanju teorije tudi občutno izboljšal.
Ali še zaupamo državnemu nadzoru nad raznovrstnim blagom, ki ga je moč kupiti na slovenskih tleh. So mehanizmi nadzora vedno vklopljeni ali so klecnili pod težo pritiskov interesov kapitala? Če slednje drži, je odgovornost za nadzor in varnost blaga zdaj na plečih finančno vse bolj podhranjenih nevladnih organizacij in potrošnikov?!
Prvi prihod večjega števila beguncev nas je presenetil. Njihove zgodbe, ki smo jih posneli ob slovenski meji, govorijo o tem, da bi izčrpani, obremenjeni s težkimi spomni in travmami, na tleh z otroki v naročju, ob najnujnejšem potrebovali tudi psihosocialno pomoč in oporo. Evropski psihologi so enotni v ugotovitvi, da Evropa ne more nadaljevati takšnega razdrobljenega in postopnega odziva na to krizo. Koliko psihologov bo pomagalo beguncem, ki prihajajo?
V Ljubljani kolesari tudi do 15 odstotkov vseh udeležencev v prometu, ta delež je iz leta v leto večji – toda se ob tem povečuje tudi kolesarska kultura in strpnost v prometu? V tednu mobilnosti smo se v prestolnici pomešali med kolesarje vseh vrst in preverili, kako skrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.
Prepoved krmljenja prostoživečih živali na javnih površinah v mestih, kot so golobi ali zapuščene mačke, je najbolj običajen ukrep, s katerim mestne oblasti skušajo omejiti nadaljnje širjenje populacije teh živali. V Ljubljani je taka prepoved (velja od sredine avgusta) še sveža in zbuja različna mnenja od globokega strinjanja do zgroženosti. Kako in s kakšnim uspehom so se s problemom prenaseljenosti golobov na trgih, podgan, ki lezejo iz podzemlja ali drugih prostoživečih ali potepuških živali spopadali še v nekaterih drugih mestih . . .
Zakaj se mora vsako leto spreminjati pravilnik o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita? Tudi ta, ki bo začel veljati sredi septembra, je povzročil veliko nezadovoljstva v občinah, kjer ni mogoče opravljati vozniškega izpita. Se jim je res zgodila krivica ali bodo zaradi tega njihovi kandidati bolje in varneje vozili?
V Sloveniji je v javnih upravi zaposlenih 115 športnikov in trenerjev. A vsi vrhunski športniki nimajo ustreznih formalnih pogojev za zaposlitev v slovenski vojski, policiji ali carini, kar občasno sproža veliko nejevolje. O zapletenem sistemu zaposlovanja športnikov, kriterijih in prednostnih listah.
V Sloveniji je v javnih upravi zaposlenih 115 športnikov in trenerjev. A vsi vrhunski športniki nimajo ustreznih formalnih pogojev za zaposlitev v slovenski vojski, policiji ali carini, kar občasno sproža veliko nejevolje. O zapletenem sistemu zaposlovanja športnikov, kriterijih in prednostnih listah.
Do 11. stoletja so bili posamezniki znani po vzdevkih in poimenovanjih, po katerih so se razlikovali od ostalih soimenjakov. Prebivalci mest in vasi so vedeli, kdo je Pavle Šepavi, kdo Pavle Zidar in kdo Pavle Martinov sin. Sredi 11. stoletja so Benečani zaradi potreb davčnega sistema uvedli priimke, ki so postali dedni in so prehajali na sinove, ki so za umrlimi očeti plačevali davke. Še danes priimki prehajajo iz roda v rod, vendar se trendi spreminjajo, še zlasti pri sklepanju zakonskih zvez. V preteklosti so ženske po poroki prevzele priimek moža, danes ga nekatere zgolj dodajajo k dekliškemu ali pa ga popolnoma opustijo.
Smo v letu 2050. V Ljubljano se pripeljemo z avtomobilom brez voznika, v Mariboru ima sedež e-nakupovalno središče, v Kopru se ob morju zabavamo in sproščamo v virtualni resničnosti, v domovih za starejše pomagajo roboti …. Realnost ali utopija? V Reakciji raziskujemo mesta prihodnosti skozi storitvene inovacije, organizacijo bolj učinkovitega prometa, vprašanj nadzora ….
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 285 milijonov prebivalcev, ki imajo težave z vidom. 39 milijonov je slepih, 246 milijonov pa slabovidnih. V Sloveniji so ocene, da je tistih, ki po definiciji spadajo med slepe in slabovidne, med 8 in 10 tisoč, tistih, ki imajo težave z vidom in jih to že ovira, a ne spadajo v to skupino, pa je med 30 in 40 tisoč. Slepi in slabovidni so v družbi še vedno nekoliko obrobna skupina prebivalcev, ki na nekaterih področjih nima enakih možnosti kot tisti, ki vidijo. Zato v številnih društvih za slepe in slabovidne organizirajo simpozije, na katerih opozarjajo na še vedno slabo podporo za drugačne v družbi. Pred kratkim je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije skupaj s Knjižnico slepih in slabovidnih organizirala simpozij na temo novih tehnologij za slepe in slabovidne. Kaj se na tem področju premika in kakšne so še ovire za slepe in slabovidne?
Približno tretjina vse pridelane hrane na svetu konča v smeteh, povprečen Slovenec pa je zavrže nekaj več kot 70 kg na leto. Kaj lahko storimo, da bo hrane v smeteh čim manj, je razkrila oddaja Reakcija.
Neveljaven email naslov