Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dve tretjini kadilcev umreta zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. Evropska tobačna direktiva od nas zahteva strožjo zakonodajo, toda tobačna industrija je zelo prilagodljiva.
Med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjševanje kajenja je višja cena tobačnih izdelkov
Zadnji mednarodni podatki kažejo, da dve tretjini kadilcev umre zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi, to je 3.600 na leto. “Vsakih 10 let zaradi tobaka umre toliko prebivalcev, kot jih živi v Celju ali Kranju,” opiše vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji Marijan Ivanuša.
Strokovnjak za sodne postopke na področju tobaka Richard Daynard z bostonske univerze, je prepričan, da je po milijonih žrtev cigaret zdaj na pragu smrti tobačna industrija.
“Strategija generacija brez tobaka predvideva, da nikomur, ki je rojen po letu 2000, ne bi smeli nikoli prodati tobačnega izdelka. To so mladi, ki večinoma še ne kadijo, oziroma jim vsaj po zakonu še ne bi smeli prodajati cigaret. Če bi njihove starše vprašali, v katerem letu starosti pa bi radi, da naj njihovi otroci začnejo kaditi, mislim, da bi dobili odgovor: nikoli. Odgovorili bi, da svojim otrokom želijo dolgo in zdravo življenje, ne pa, da bodo zasvojeni. Mislim, da bo tako razmišljanje prevladalo in da bodo po vsem svetu sprejeli odločitev za generacijo brez tobaka.”
Prepoved prodaje tobačnih izdelkov rojenim po letu 2000 se Marijanu Ivanuši zdi krasna. “Veselil bi se, če bi si Slovenija zastavila tudi mogoče nekoliko manj ambiciozne, pa vseeno zelo ambiciozne cilje.” Na poti do breztobačne družbe se zdi Ivanuši pomemben korak, da bi zmanjšali delež kadilcev za 30 odstotkov do leta 2025.
Trenutno kadi vsak četrti odrasel Slovenec. In če načrt za generacijo brez tobaka predvideva, da rojenim po letu 2000 nikoli ne bi smeli prodajati cigaret, pa že zdaj kadi vsaj enkrat na teden 13 odstotkov petnajstletnikov, čeprav je otrokom do 15. leta prepovedana prodaja cigaret. 40 odstotkov petnajstletnikov že ima izkušnje s kajenjem.
Med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjševanje kajenja je višja cena tobačnih izdelkov. Ta pa s seboj prinese tudi višjo trošarino, vendar je obseg tega, kar pridobiva v davčno blagajno s trošarinami, približno vsaj krat manjši od stroškov, ki jih povzroča tobak.
Klement Podnar s katedre za tržno komuniciranje Fakultete za družbene vede meni, da gre za hinavščino države. “Po eni strani ne prepove izdelka in z njim mastno služi prek trošarin, potem pa veliko vlaga v to, da bi ljudje manj kadili. Stroške teh negativnih učinkov, ko gre za zdravje, pa preloži na davkoplačevalce.”
Pri razpravah pri omejevanju prodaje tobaka Tomaž Čakš z nacionalnega inštituta za javno zdravje opiše izkušnje s pogajanj o protitobačni konvenciji v okviru Svetovne zdravstvene organizacije: “Dejal sem, da je edina svoboda pri tobaku to, da človek postane odvisen in umre od tega. Nekateri predstavniki so izpostavljali svobodo govora in svobodo odločitve. Eden od delegatov je prišel k meni in me vprašal, kaj se gre Slovenija. Odgovoril sem, da hočemo imeti boljšo zakonodajo, prav tako pa je to pomembno za države v razvoju, ki nimajo nobene zakonodajo. Njegov odgovor je bil: ‘Briga mene Zimbabve’.”
Jennifer Burch iz konzorcija Smoke Free Partnership je prepričana, da velika sporočila in slike na cigaretni embalaži odvračajo od kajenja. “Uvesti je treba tudi enotno embalažo, ki se je v Avstraliji že izkazala za zelo učinkovito.”
Tako slikovna kot pisna sporočila na tobačnih izdelkih bodo postajala vse večja. Toda obstaja tudi teza, da ta sporočila kajenje lahko celo spodbujajo.
Dr. Klement Podnar:
Na področju nadzora nad tobakom je Slovenija leta 2004 zasedala 12. mesto v Evropi, leta 2013 le še 20. V prihodnjih mesecih se bo zaradi izvedbe evropske direktive razplamtela razprava o strožjih ukrepih proti kajenju. “Vsekakor ti ne smejo biti usmerjeni v demonizacijo kadilcev, ampak proti tobačni industriji,” meni Čakš.
Dve tretjini kadilcev umreta zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. Evropska tobačna direktiva od nas zahteva strožjo zakonodajo, toda tobačna industrija je zelo prilagodljiva.
Med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjševanje kajenja je višja cena tobačnih izdelkov
Zadnji mednarodni podatki kažejo, da dve tretjini kadilcev umre zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. V Sloveniji vsak dan zaradi kajenja umre 10 ljudi, to je 3.600 na leto. “Vsakih 10 let zaradi tobaka umre toliko prebivalcev, kot jih živi v Celju ali Kranju,” opiše vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji Marijan Ivanuša.
Strokovnjak za sodne postopke na področju tobaka Richard Daynard z bostonske univerze, je prepričan, da je po milijonih žrtev cigaret zdaj na pragu smrti tobačna industrija.
“Strategija generacija brez tobaka predvideva, da nikomur, ki je rojen po letu 2000, ne bi smeli nikoli prodati tobačnega izdelka. To so mladi, ki večinoma še ne kadijo, oziroma jim vsaj po zakonu še ne bi smeli prodajati cigaret. Če bi njihove starše vprašali, v katerem letu starosti pa bi radi, da naj njihovi otroci začnejo kaditi, mislim, da bi dobili odgovor: nikoli. Odgovorili bi, da svojim otrokom želijo dolgo in zdravo življenje, ne pa, da bodo zasvojeni. Mislim, da bo tako razmišljanje prevladalo in da bodo po vsem svetu sprejeli odločitev za generacijo brez tobaka.”
Prepoved prodaje tobačnih izdelkov rojenim po letu 2000 se Marijanu Ivanuši zdi krasna. “Veselil bi se, če bi si Slovenija zastavila tudi mogoče nekoliko manj ambiciozne, pa vseeno zelo ambiciozne cilje.” Na poti do breztobačne družbe se zdi Ivanuši pomemben korak, da bi zmanjšali delež kadilcev za 30 odstotkov do leta 2025.
Trenutno kadi vsak četrti odrasel Slovenec. In če načrt za generacijo brez tobaka predvideva, da rojenim po letu 2000 nikoli ne bi smeli prodajati cigaret, pa že zdaj kadi vsaj enkrat na teden 13 odstotkov petnajstletnikov, čeprav je otrokom do 15. leta prepovedana prodaja cigaret. 40 odstotkov petnajstletnikov že ima izkušnje s kajenjem.
Med najučinkovitejšimi ukrepi za zmanjševanje kajenja je višja cena tobačnih izdelkov. Ta pa s seboj prinese tudi višjo trošarino, vendar je obseg tega, kar pridobiva v davčno blagajno s trošarinami, približno vsaj krat manjši od stroškov, ki jih povzroča tobak.
Klement Podnar s katedre za tržno komuniciranje Fakultete za družbene vede meni, da gre za hinavščino države. “Po eni strani ne prepove izdelka in z njim mastno služi prek trošarin, potem pa veliko vlaga v to, da bi ljudje manj kadili. Stroške teh negativnih učinkov, ko gre za zdravje, pa preloži na davkoplačevalce.”
Pri razpravah pri omejevanju prodaje tobaka Tomaž Čakš z nacionalnega inštituta za javno zdravje opiše izkušnje s pogajanj o protitobačni konvenciji v okviru Svetovne zdravstvene organizacije: “Dejal sem, da je edina svoboda pri tobaku to, da človek postane odvisen in umre od tega. Nekateri predstavniki so izpostavljali svobodo govora in svobodo odločitve. Eden od delegatov je prišel k meni in me vprašal, kaj se gre Slovenija. Odgovoril sem, da hočemo imeti boljšo zakonodajo, prav tako pa je to pomembno za države v razvoju, ki nimajo nobene zakonodajo. Njegov odgovor je bil: ‘Briga mene Zimbabve’.”
Jennifer Burch iz konzorcija Smoke Free Partnership je prepričana, da velika sporočila in slike na cigaretni embalaži odvračajo od kajenja. “Uvesti je treba tudi enotno embalažo, ki se je v Avstraliji že izkazala za zelo učinkovito.”
Tako slikovna kot pisna sporočila na tobačnih izdelkih bodo postajala vse večja. Toda obstaja tudi teza, da ta sporočila kajenje lahko celo spodbujajo.
Dr. Klement Podnar:
Na področju nadzora nad tobakom je Slovenija leta 2004 zasedala 12. mesto v Evropi, leta 2013 le še 20. V prihodnjih mesecih se bo zaradi izvedbe evropske direktive razplamtela razprava o strožjih ukrepih proti kajenju. “Vsekakor ti ne smejo biti usmerjeni v demonizacijo kadilcev, ampak proti tobačni industriji,” meni Čakš.
V 13-ih letih se je v Sloveniji zgodilo 92 poskusov umorov žensk, v katerih je bil storilec njihov intimni partner. Približno 40 odstotkov žensk je pri tem umrlo. V zadnjih letih skoraj ne mine mesec, ko mediji ne bi poročali o umorih žensk. Intimno partnerski umori niso osamljeni dogodki, ki se zgodijo nepričakovano zaradi trenutnega besa ali izbruha strasti. So le zadnje dejanje v spirali nasilja nad ženskami, zato je nasilje treba ustaviti čim prej. Partnerji povzročijo 43 odstotkov vseh umorov žensk, pri umorih moških pa so partnerke povzročiteljice v sedmih odstotkih. Več kot 90 odstotkov povzročiteljev nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih so moški.
Hios, otok v Egejskem morju, kamor so iz 8 kilometrov oddaljene Turčije begunci v Evropo začeli prihajati že pred sirsko vojno. Hios je veljal za prehodno točko. Zdaj pa so tam že dva meseca begunci ujeti v namestitvenih centrih, ki bolj spominjajo na taborišča. Čedalje več napetosti pa je zaznati med lokalnimi prebivalci, ki so glede sobivanja z begunci razdeljeni.
Pravilnik oziroma uredba o brez pilotnih letalnih napravah (gre za tako imenovane drone) bi morala biti sprejeta že leta 2014, a zaradi birokratskih postopkov na Agenciji za civilno letalstvo ter Ministrstvu za infrastrukturo, se to do danes še ni zgodilo. Tudi do medresorskega usklajevanja še ni prišlo, čeprav na Ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da bo uredba sredi meseca maja že sprejeta.
“Ljudje so polni strahov, te strahove pa je treba opredmetiti. V primeru beguncev v Sloveniji je več kot očitno, da so ljudje strahove opredmetili v predsodkih in jih obesili na kužnega subjekta, ki se mu reče begunec.” Tako Janez Markeš, ki pravi, da ob sistematičnem spodbujanju nesporazumov in sovražnosti v družbi kužni subjekt postanejo tudi novinarji, hkrati pa ob porastu sovražnega govora opozarja tudi na odgovornost medijev. Dragan Petrovec spomni na zgodovinske vzporednice, Dragica Wedam Lukić pa ne razkorak med prakso slovenskih sodišč in evropskega sodišča za človekove pravice. Rok Čeferin se ne strinja s posameznimi odločitvami tožilstva in se sprašuje, kaj lahko bolj ogrozi javni red in mir kot pozivi k streljanju na begunce. Kje so meje med sovražnim govorom in resničnim nasiljem? Zakaj je pri nas posledica sovražnega govora pogosto le porast politične priljubljenosti?
Afera s Panamskimi dokumenti omenja tudi dva slovenska športnika s podjetjem v davčni oazi. Na kakšen način sploh prejemajo svoj zaslužek slovenski športniki v domovini in tujini? Pozanimali smo se o njihovem statusu in o tem, kako je njihova usoda povezana z mednarodnimi finančnimi praksami. Kako je s plačami slovenskih športnikov, davki in nikoli izplačanimi zaslužki? Odgovore smo poiskali pri športnikih, klubskih funkcionarjih in davčnih strokovnjakih.
Prostitucija ni aktualna samo na twiterju. Slovenska policija je zaključila preiskavo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije, Francija pa je kriminalizirala plačevanje spolnih uslug. V Sloveniji je prostitucija dekriminalizirana, ni pa regulirana. Bi morala biti? Spregovorili bosta tudi osebi s težkimi izkušnjami s spolnim delom pri nas in v tujini.
Med številnimi nestrpnimi pripombami ob aktualni krizi smo kdaj lahko slišali tudi “a vzemi si te begunce domov!”. Ampak ali jih res lahko? Begunce z že urejenim statusom še morda, pri prosilcih za mednarodno zaščito, ki so po zakonodaji praviloma nastanjeni v azilnih centrih, pa se stvari že zapletejo. V Reakciji bomo preverili tudi, kako lahko po zaprtju balkanske migracijske poti vsak pomaga beguncem, prosilcem za azil in otrokom brez spremstva, tudi pri njihovi integraciji v našo družbo. Takšna oblika prostovoljstva terja od posameznika zavezo, čas in tudi odgovornost.
S prihodom novih spletnih in mobilnih turističnih platform so majhne garsonjere postale zaželeni apartmaji, stari spački pa zaželeni taksiji. Airbnb, Uber, BlaBlaCar in sorodne storitve spreminjajo tako vloge kot odnose v turizmu. Panoga je lani zrasla za 4,4 odstotka, zabeleženih je bilo kar milijardo in 200 milijonov prihodov turistov, ki so ostali čez noč. Podoben trend spremljamo že od leta 2010. Kljub tej navidezni stabilnosti pa se pod površjem statistik dogajajo tektonski premiki, ki v turizem hkrati vnašajo optimizem in nemir.
Vsaka neozdravljiva ali težko ozdravljiva bolezen bolniku in svojcem močno spremeni življenje. Bolniki z redkimi boleznimi, takimi, za katerimi zboli manj kot 5 prebivalcev med 10.000, pa lahko imajo težav še veliko več, saj zdravniki nimajo dovolj izkušenj in poti zdravljenja niso tako utečene kot pri boleznih, za katerimi zbolevajo tisoči.
Če ste že prejeli novo plačilno kartico, potem ste eden tistih bančnih komitentov, ki boste v prihodnosti uporabljali brezstično plačilno kartico brez uporabe PIN kode. Nakup bo lažji, hitrejši. Pa bo tudi varnejši? Nasprotniki te tehnologije svarijo pred večjo možnostjo zlorabe v primeru izgube ali kraje. Ob tem pa omenjajo še, da je to dodaten korak k brezgotovinski družbi. Zato se bomo v Reakciji posvetili vprašanju, ali se bo z odpravo gotovine zmanjšalo delo na črno, organiziran kriminal in davčne utaje ali pa gre pri postopnem uvajanju brezgotovinske družbe za poskus dodatnega zaslužka finančnih ustanov in popolnega nadzora nad potrošniki?
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Prvotni načrti, da bo vstop v devetletko bistveno bolj prilagojen šestletnikom tudi skozi igro in z zmanjšanjem storilnosti in tekmovalnosti, se v praksi iz leta v leto manj uresničujejo in tudi zato starši bodočih prvošolčkov vse pogosteje razmišljajo o odlogu šolanja. Kdaj je otrok zrel za vstop v šolo, so poznavanje abecede in številk, veščina zavezovanja vezalk ali potreba po plenički v nočnem času res zanesljivi kazalci za vpis v šolo ali proti njemu? Kdaj je za otroka primernejše, da mu omogočimo “dodatno leto otroštva” in kdaj bi s takim podaljševanjem bivanja v vrtcu otroku naredili škodo? O tem bosta razmišljali psihologinja Tina Merčnik, ravnateljica vrtca Hansa Christiana Andersena iz Ljubljane in specialna pedagoginja dr. Vanja Kishwarday s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.
Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija. Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo. Kakšno je psihološko ozadje, da se posameznik odloči in pridruži tovrstnim radikalnim idejam, kako deluje njihov propagandni stroj in kakšna – ne nazadnje – je krivda družbe. Odstiramo v tokratni Reakciji.
Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.
Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.
Medtem ko ameriški predsednik zaostruje nadzor nad uporabo strelnega orožja, se je že skoraj 300.000 Evropejcev podpisalo pod peticijo proti predlogu, ki ga je po napadu v Parizu predstavila Evropska komisija. Kakšna so ozadja predloga direktive o strelnem orožju v Bruslju, koliko trgovcev z orožjem je v Sloveniji in kaj meni policija? Kako bo regulacija vplivala na črni trg? Bo direktiva le prvi korak k manj militarizirani Evropi?
Odzvali smo se na birokratke absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, zaradi katere bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka.
Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko o prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009? Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov. Bo kapital vendarle popustil pozivom k odgovornosti in kako (ne)enoten je svet v spoprijemanju s podnebnimi politikami, izveste v tokratni Reakciji.
Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.
Neveljaven email naslov