Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pritiski na nosečnice

16.01.2016

Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.

Nosečnice so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev. Družba zahteva fit, urejeno, skrbno in aktivno bodočo mater.

Po podatkih iz začetka preteklega leta imajo slovenske družine povprečno 1,56 otroka. Večina parov se odloči le za enega ali dva otroka, zato že pred rojstvom vso pozornost posvečajo dobremu počutju potomca in nosečnice. Prehod iz nestarševstva v starševstvo je poseben izziv, priložnost za zaslužek pa so prepoznali tudi številni trgovci.

Predstojnica kliničnega oddelka za perinatologijo v Ljubljani dr. med. Nataša Tul Mandić pravi, da oglaševalci pogosto naslavljajo bodoče matere: »Nosečnice prepričujejo, katere vitamine morajo kupiti, kakšna oblačila in modne dodatke, katere produkte za nego telesa, kasneje pa še kakšne vozičke in igračke

Specialni pedagog, svetovalec in predavatelj o vzgoji Marko Juhant opaža, da tržni interesi farmacevtskega lobija, kozmetične industrije, ponudnikov izdelkov in storitev nosečnicam sledijo na vsakem koraku.

»Kot vpliva na otroke oglaševanje bonbonov, na najstnike pa cigaret. Tako vpliva na nosečnice oglaševanje v smislu; če boste uporabile ta produkt, boste srečne, zdrave in uspešne

– Dr. med. Nataša Tul Mandić

Da je skrb za telo v času nosečnosti vedno bolj pomembna, opaža tudi mati petih otrok in strokovnjakinja za dojenje Urška Savodnik. Prvič je rodila pred dvajsetimi leti, zadnjega otroka pa pred sedmimi. V tem času, pravi, se je najbolj spremenilo tržišče.

Dr. Alenka Švab se ukvarja s študijami spolov, sociologijo družine in družinsko politiko. Pravi, da se zaradi pomembnih telesnih in drugih sprememb nosečnice čutijo dolžne poskrbeti zase in za plod. »Včasih so poudarjali, da mora nosečnica čim več jesti in počivati. Danes grejo imperativi v nasprotno smer – biti aktivna, veliko telovaditi in skrbeti za svoje telo, vse to v povezavi s skrbjo za bodočega novorojenega otroka,« pravi dr. Alenka Švab.

Strije, preoblikovanje telesa zaradi ploda in kategorične zapovedi, da morajo biti tudi nosečnice urejene, bodoče matere pogosto plašijo. Ne bega pa jih le videz v času nosečnosti, ampak tudi mnoštvo resnic in preobilje informacij. Oglaševalci, svetovalci in strokovnjaki bodoče matere ves čas opozarjajo na posledice nedejavnosti.

»Nenehno jih svarijo, kaj se bo zgodilo, če ne bojo pravilno jedle, pazile na težo. Pri tem se mi zdi problematično, da se žensko dojema kot objekt, kot posodo za bodočega otroka.«

– Dr. Alenka Švab

Vodja Športnega centra Fakultete za šport v Ljubljani Ana Zakrajšek svetuje previdnost pri izboru vadbe in aktivnosti: “Če so bile nosečnice v preteklosti aktivne, naj vadbo prilagodijo, če se niso gibale, pa naj ne pretiravajo.”

Strokovnjakinja na področju ženskih študij in feministične teorije dr. Zalka Drglin pojasni, da imajo bodoči starši danes velika pričakovanja do starševstva in družinskega življenja. Sprašujejo se, kaj pomeni biti dober oče ali mati in kako naj uresničijo svoja pričakovanja. Vedno težje pa je ločevanje med pristno namero pomagati ali zaslužiti. Za bodoče matere, ki nimajo finančnih skrbi, so take odločitve nekoliko lažje, veliko nosečnic pa nima zagotovljene finančne varnosti.

»Nekatere so blizu idealu, ki si ga rišemo, nekatere pa so noseče ali postanejo matere v hudih življenjskih okoliščinah. Priča smo valu beguncev, v katerem se celo rojevajo otroci.«

– Dr. Zalka Drglin

Sogovorniki zaključujejo s skupno mislijo: nosečnice naj se pomirijo in uživajo v stanju, ki so ga v preteklosti imenovali blaženo. Za nasvete naj se obrnejo na ženske, ki se jim zdijo dobre matere. Ni nujno, da je vsa oprema za novorojenčka najdražja in najbolj modna, z zmerno telesno aktivnostjo pa bodo ravno tako rodile.


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Pritiski na nosečnice

16.01.2016

Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.

Nosečnice so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev. Družba zahteva fit, urejeno, skrbno in aktivno bodočo mater.

Po podatkih iz začetka preteklega leta imajo slovenske družine povprečno 1,56 otroka. Večina parov se odloči le za enega ali dva otroka, zato že pred rojstvom vso pozornost posvečajo dobremu počutju potomca in nosečnice. Prehod iz nestarševstva v starševstvo je poseben izziv, priložnost za zaslužek pa so prepoznali tudi številni trgovci.

Predstojnica kliničnega oddelka za perinatologijo v Ljubljani dr. med. Nataša Tul Mandić pravi, da oglaševalci pogosto naslavljajo bodoče matere: »Nosečnice prepričujejo, katere vitamine morajo kupiti, kakšna oblačila in modne dodatke, katere produkte za nego telesa, kasneje pa še kakšne vozičke in igračke

Specialni pedagog, svetovalec in predavatelj o vzgoji Marko Juhant opaža, da tržni interesi farmacevtskega lobija, kozmetične industrije, ponudnikov izdelkov in storitev nosečnicam sledijo na vsakem koraku.

»Kot vpliva na otroke oglaševanje bonbonov, na najstnike pa cigaret. Tako vpliva na nosečnice oglaševanje v smislu; če boste uporabile ta produkt, boste srečne, zdrave in uspešne

– Dr. med. Nataša Tul Mandić

Da je skrb za telo v času nosečnosti vedno bolj pomembna, opaža tudi mati petih otrok in strokovnjakinja za dojenje Urška Savodnik. Prvič je rodila pred dvajsetimi leti, zadnjega otroka pa pred sedmimi. V tem času, pravi, se je najbolj spremenilo tržišče.

Dr. Alenka Švab se ukvarja s študijami spolov, sociologijo družine in družinsko politiko. Pravi, da se zaradi pomembnih telesnih in drugih sprememb nosečnice čutijo dolžne poskrbeti zase in za plod. »Včasih so poudarjali, da mora nosečnica čim več jesti in počivati. Danes grejo imperativi v nasprotno smer – biti aktivna, veliko telovaditi in skrbeti za svoje telo, vse to v povezavi s skrbjo za bodočega novorojenega otroka,« pravi dr. Alenka Švab.

Strije, preoblikovanje telesa zaradi ploda in kategorične zapovedi, da morajo biti tudi nosečnice urejene, bodoče matere pogosto plašijo. Ne bega pa jih le videz v času nosečnosti, ampak tudi mnoštvo resnic in preobilje informacij. Oglaševalci, svetovalci in strokovnjaki bodoče matere ves čas opozarjajo na posledice nedejavnosti.

»Nenehno jih svarijo, kaj se bo zgodilo, če ne bojo pravilno jedle, pazile na težo. Pri tem se mi zdi problematično, da se žensko dojema kot objekt, kot posodo za bodočega otroka.«

– Dr. Alenka Švab

Vodja Športnega centra Fakultete za šport v Ljubljani Ana Zakrajšek svetuje previdnost pri izboru vadbe in aktivnosti: “Če so bile nosečnice v preteklosti aktivne, naj vadbo prilagodijo, če se niso gibale, pa naj ne pretiravajo.”

Strokovnjakinja na področju ženskih študij in feministične teorije dr. Zalka Drglin pojasni, da imajo bodoči starši danes velika pričakovanja do starševstva in družinskega življenja. Sprašujejo se, kaj pomeni biti dober oče ali mati in kako naj uresničijo svoja pričakovanja. Vedno težje pa je ločevanje med pristno namero pomagati ali zaslužiti. Za bodoče matere, ki nimajo finančnih skrbi, so take odločitve nekoliko lažje, veliko nosečnic pa nima zagotovljene finančne varnosti.

»Nekatere so blizu idealu, ki si ga rišemo, nekatere pa so noseče ali postanejo matere v hudih življenjskih okoliščinah. Priča smo valu beguncev, v katerem se celo rojevajo otroci.«

– Dr. Zalka Drglin

Sogovorniki zaključujejo s skupno mislijo: nosečnice naj se pomirijo in uživajo v stanju, ki so ga v preteklosti imenovali blaženo. Za nasvete naj se obrnejo na ženske, ki se jim zdijo dobre matere. Ni nujno, da je vsa oprema za novorojenčka najdražja in najbolj modna, z zmerno telesno aktivnostjo pa bodo ravno tako rodile.


21.11.2015

Brezpilotni letalniki - droni

Nad našimi glavami iz dneva v dan leta vse več trotov oziroma dronov. Brezpilotni letalniki so vroče tržno blago, ki ga lahko kupi prav vsak. Kakšne ukrepe proti njim opažajo dronologi? Zakaj so droni idealno tehnično sredstvo za organe pregona in koliko namerava za njih nameniti vojska? Je res, da lahko drona upravlja prav vsak?


21.11.2015

Brezpilotni letalniki - droni

Tokrat se odzivata Marjan Jerman in Gorazd Rečnik - na vse številčnejše brezpilotne letalnike, ki jih, kljub manku regulacije, trgovci vse agresivneje reklamirajo, ljudje pa jih kupujejo iz zelo različnih razlogov.


14.11.2015

E-smeti

Električna in elektronska oprema vse bolj revolucionarno posega v življenje ljudi. Vedno več je tehnoloških inovacij, s čimer se življenje naših naprav vse bolj skrajšuje. To vodi v porast elektronskih odpadkov, lani smo, denimo, na svetu proizvedli že skoraj 42 milijonov ton elektronske odpadne opreme, ki prepogosto konča na od javnosti odmaknjenih odlagališčih v državah tretjega sveta, kar številni plačajo tudi z zdravjem. Kako zapopasti vse večji kup odpadne elektronske opreme in ali je miselnost, ki jo vse bolj diktira potrošniška industrija, mogoče spremeniti, smo se s strokovnjaki spraševali v sobotni Reakciji.


07.11.2015

Absurdi davčnih blagajn

Zajezile bodo sivo ekonomijo; proračun ne bo več prikrajšan za 2 milijardi letno. V deželi bo red. Prihajajo davčne blagajne. Le zakaj se jih nekateri otepajo ali bojijo kot hudič križa? V visokogorskih kočah navsezadnje deluje internet, ki je pogoj za delovanje davčnih blagajn, s svetlobno hitrostjo in to celo v vsakem vremenu! O absurdih, ki dokazujejo, da so zakonodajalci izgubili stik z resničnim položajem svojih državljanov, v Reakciji


31.10.2015

Digitalna zapuščina

Razmišljate kdaj o digitalni zapuščini?


24.10.2015

Vrhunska kulinarika po slovensko

Tuji mojstri in mediji obiskujejo in hvalijo naše vrhunske kuharje, Teden restavracij, teden, ki je namenjen promociji vrhunske kulinarike je množično obiskan, pred dnevi smo odprli Center kulinarike in turizma, ki bo izobraževal vrhunske kadre. Zdi se, da so potrebe po vrhunski kulinariki v Sloveniji vedno večje… Ali mediji o tem preveč radi govorimo? Vrhunska kulinarika po slovensko, s štirimi vrhunskimi kuharji in kulinaričnim recenzentom!


17.10.2015

Kako ukrotiti strah pred oživljanjem?

Nekaj sto ljudi letno umre zgolj zato, ker jim v prvih minutah srčnega zastoja očividci ne pomagajo. Včasih zaradi neznanja, pogosto pa zato, ker jih popolnoma paralizira strah. Kako ga v tako usodnih trenutkih premagati?


10.10.2015

Več klikov, več znanja

Dobro leto se na izpitnih centrih po Sloveniji izvaja teoretični del vozniškega izpita s pomočjo elektronskega testiranja, ki je zamenjalo klasične pole. Ker je potrebno teoretični del opraviti preden kandidat začne z vožnjo, nekateri nov način kritizirajo, češ da se postopek pridobivanja vozniškega izpita zato lahko precej zavleče. Nabor 2000 vprašanj na spletni strani Javne agencije RS za varnost prometa zagotavlja več znanja, statistika pa kaže, da se je uspeh kandidatov pri opravljanju teorije tudi občutno izboljšal.


03.10.2015

Kdo sploh nadzoruje blago

Ali še zaupamo državnemu nadzoru nad raznovrstnim blagom, ki ga je moč kupiti na slovenskih tleh. So mehanizmi nadzora vedno vklopljeni ali so klecnili pod težo pritiskov interesov kapitala? Če slednje drži, je odgovornost za nadzor in varnost blaga zdaj na plečih finančno vse bolj podhranjenih nevladnih organizacij in potrošnikov?!


26.09.2015

Begunci potrebujejo psihosocialno pomoč

Prvi prihod večjega števila beguncev nas je presenetil. Njihove zgodbe, ki smo jih posneli ob slovenski meji, govorijo o tem, da bi izčrpani, obremenjeni s težkimi spomni in travmami, na tleh z otroki v naročju, ob najnujnejšem potrebovali tudi psihosocialno pomoč in oporo. Evropski psihologi so enotni v ugotovitvi, da Evropa ne more nadaljevati takšnega razdrobljenega in postopnega odziva na to krizo. Koliko psihologov bo pomagalo beguncem, ki prihajajo?


19.09.2015

Kolesarstvo v mestu

V Ljubljani kolesari tudi do 15 odstotkov vseh udeležencev v prometu, ta delež je iz leta v leto večji – toda se ob tem povečuje tudi kolesarska kultura in strpnost v prometu? V tednu mobilnosti smo se v prestolnici pomešali med kolesarje vseh vrst in preverili, kako skrbijo za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.


12.09.2015

Ali grafiti uničujejo podobo mesta?

Zgodba porisanih sten.


04.09.2015

Hranjenje prostoživečih živali - pomoč ali napaka?

Prepoved krmljenja prostoživečih živali na javnih površinah v mestih, kot so golobi ali zapuščene mačke, je najbolj običajen ukrep, s katerim mestne oblasti skušajo omejiti nadaljnje širjenje populacije teh živali. V Ljubljani je taka prepoved (velja od sredine avgusta) še sveža in zbuja različna mnenja od globokega strinjanja do zgroženosti. Kako in s kakšnim uspehom so se s problemom prenaseljenosti golobov na trgih, podgan, ki lezejo iz podzemlja ali drugih prostoživečih ali potepuških živali spopadali še v nekaterih drugih mestih . . .


29.08.2015

Vozniški izpit, enake pravice in različne možnosti

Zakaj se mora vsako leto spreminjati pravilnik o izpitnih centrih za opravljanje vozniškega izpita? Tudi ta, ki bo začel veljati sredi septembra, je povzročil veliko nezadovoljstva v občinah, kjer ni mogoče opravljati vozniškega izpita. Se jim je res zgodila krivica ali bodo zaradi tega njihovi kandidati bolje in varneje vozili?


22.08.2015

Zaposlovanje športnikov v javni upravi

V Sloveniji je v javnih upravi zaposlenih 115 športnikov in trenerjev. A vsi vrhunski športniki nimajo ustreznih formalnih pogojev za zaposlitev v slovenski vojski, policiji ali carini, kar občasno sproža veliko nejevolje. O zapletenem sistemu zaposlovanja športnikov, kriterijih in prednostnih listah.


22.08.2015

Zaposlovanje športnikov v javni upravi

V Sloveniji je v javnih upravi zaposlenih 115 športnikov in trenerjev. A vsi vrhunski športniki nimajo ustreznih formalnih pogojev za zaposlitev v slovenski vojski, policiji ali carini, kar občasno sproža veliko nejevolje. O zapletenem sistemu zaposlovanja športnikov, kriterijih in prednostnih listah.


08.08.2015

(Ne)ohranjanje dekliških priimkov

Do 11. stoletja so bili posamezniki znani po vzdevkih in poimenovanjih, po katerih so se razlikovali od ostalih soimenjakov. Prebivalci mest in vasi so vedeli, kdo je Pavle Šepavi, kdo Pavle Zidar in kdo Pavle Martinov sin. Sredi 11. stoletja so Benečani zaradi potreb davčnega sistema uvedli priimke, ki so postali dedni in so prehajali na sinove, ki so za umrlimi očeti plačevali davke. Še danes priimki prehajajo iz roda v rod, vendar se trendi spreminjajo, še zlasti pri sklepanju zakonskih zvez. V preteklosti so ženske po poroki prevzele priimek moža, danes ga nekatere zgolj dodajajo k dekliškemu ali pa ga popolnoma opustijo.


17.07.2015

Mesta prihodnosti

Smo v letu 2050. V Ljubljano se pripeljemo z avtomobilom brez voznika, v Mariboru ima sedež e-nakupovalno središče, v Kopru se ob morju zabavamo in sproščamo v virtualni resničnosti, v domovih za starejše pomagajo roboti …. Realnost ali utopija? V Reakciji raziskujemo mesta prihodnosti skozi storitvene inovacije, organizacijo bolj učinkovitega prometa, vprašanj nadzora ….


11.07.2015

Nove tehnologije za slepe

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 285 milijonov prebivalcev, ki imajo težave z vidom. 39 milijonov je slepih, 246 milijonov pa slabovidnih. V Sloveniji so ocene, da je tistih, ki po definiciji spadajo med slepe in slabovidne, med 8 in 10 tisoč, tistih, ki imajo težave z vidom in jih to že ovira, a ne spadajo v to skupino, pa je med 30 in 40 tisoč. Slepi in slabovidni so v družbi še vedno nekoliko obrobna skupina prebivalcev, ki na nekaterih področjih nima enakih možnosti kot tisti, ki vidijo. Zato v številnih društvih za slepe in slabovidne organizirajo simpozije, na katerih opozarjajo na še vedno slabo podporo za drugačne v družbi. Pred kratkim je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije skupaj s Knjižnico slepih in slabovidnih organizirala simpozij na temo novih tehnologij za slepe in slabovidne. Kaj se na tem področju premika in kakšne so še ovire za slepe in slabovidne?


04.07.2015

Zavržena hrana

Približno tretjina vse pridelane hrane na svetu konča v smeteh, povprečen Slovenec pa je zavrže nekaj več kot 70 kg na leto. Kaj lahko storimo, da bo hrane v smeteh čim manj, je razkrila oddaja Reakcija.


Stran 8 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov