Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.
Nosečnice so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev. Družba zahteva fit, urejeno, skrbno in aktivno bodočo mater.
Po podatkih iz začetka preteklega leta imajo slovenske družine povprečno 1,56 otroka. Večina parov se odloči le za enega ali dva otroka, zato že pred rojstvom vso pozornost posvečajo dobremu počutju potomca in nosečnice. Prehod iz nestarševstva v starševstvo je poseben izziv, priložnost za zaslužek pa so prepoznali tudi številni trgovci.
Predstojnica kliničnega oddelka za perinatologijo v Ljubljani dr. med. Nataša Tul Mandić pravi, da oglaševalci pogosto naslavljajo bodoče matere: »Nosečnice prepričujejo, katere vitamine morajo kupiti, kakšna oblačila in modne dodatke, katere produkte za nego telesa, kasneje pa še kakšne vozičke in igračke.«
Specialni pedagog, svetovalec in predavatelj o vzgoji Marko Juhant opaža, da tržni interesi farmacevtskega lobija, kozmetične industrije, ponudnikov izdelkov in storitev nosečnicam sledijo na vsakem koraku.
»Kot vpliva na otroke oglaševanje bonbonov, na najstnike pa cigaret. Tako vpliva na nosečnice oglaševanje v smislu; če boste uporabile ta produkt, boste srečne, zdrave in uspešne.«
– Dr. med. Nataša Tul Mandić
Da je skrb za telo v času nosečnosti vedno bolj pomembna, opaža tudi mati petih otrok in strokovnjakinja za dojenje Urška Savodnik. Prvič je rodila pred dvajsetimi leti, zadnjega otroka pa pred sedmimi. V tem času, pravi, se je najbolj spremenilo tržišče.
Dr. Alenka Švab se ukvarja s študijami spolov, sociologijo družine in družinsko politiko. Pravi, da se zaradi pomembnih telesnih in drugih sprememb nosečnice čutijo dolžne poskrbeti zase in za plod. »Včasih so poudarjali, da mora nosečnica čim več jesti in počivati. Danes grejo imperativi v nasprotno smer – biti aktivna, veliko telovaditi in skrbeti za svoje telo, vse to v povezavi s skrbjo za bodočega novorojenega otroka,« pravi dr. Alenka Švab.
Strije, preoblikovanje telesa zaradi ploda in kategorične zapovedi, da morajo biti tudi nosečnice urejene, bodoče matere pogosto plašijo. Ne bega pa jih le videz v času nosečnosti, ampak tudi mnoštvo resnic in preobilje informacij. Oglaševalci, svetovalci in strokovnjaki bodoče matere ves čas opozarjajo na posledice nedejavnosti.
»Nenehno jih svarijo, kaj se bo zgodilo, če ne bojo pravilno jedle, pazile na težo. Pri tem se mi zdi problematično, da se žensko dojema kot objekt, kot posodo za bodočega otroka.«
– Dr. Alenka Švab
Vodja Športnega centra Fakultete za šport v Ljubljani Ana Zakrajšek svetuje previdnost pri izboru vadbe in aktivnosti: “Če so bile nosečnice v preteklosti aktivne, naj vadbo prilagodijo, če se niso gibale, pa naj ne pretiravajo.”
Strokovnjakinja na področju ženskih študij in feministične teorije dr. Zalka Drglin pojasni, da imajo bodoči starši danes velika pričakovanja do starševstva in družinskega življenja. Sprašujejo se, kaj pomeni biti dober oče ali mati in kako naj uresničijo svoja pričakovanja. Vedno težje pa je ločevanje med pristno namero pomagati ali zaslužiti. Za bodoče matere, ki nimajo finančnih skrbi, so take odločitve nekoliko lažje, veliko nosečnic pa nima zagotovljene finančne varnosti.
»Nekatere so blizu idealu, ki si ga rišemo, nekatere pa so noseče ali postanejo matere v hudih življenjskih okoliščinah. Priča smo valu beguncev, v katerem se celo rojevajo otroci.«
– Dr. Zalka Drglin
Sogovorniki zaključujejo s skupno mislijo: nosečnice naj se pomirijo in uživajo v stanju, ki so ga v preteklosti imenovali blaženo. Za nasvete naj se obrnejo na ženske, ki se jim zdijo dobre matere. Ni nujno, da je vsa oprema za novorojenčka najdražja in najbolj modna, z zmerno telesno aktivnostjo pa bodo ravno tako rodile.
Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.
Nosečnice so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev. Družba zahteva fit, urejeno, skrbno in aktivno bodočo mater.
Po podatkih iz začetka preteklega leta imajo slovenske družine povprečno 1,56 otroka. Večina parov se odloči le za enega ali dva otroka, zato že pred rojstvom vso pozornost posvečajo dobremu počutju potomca in nosečnice. Prehod iz nestarševstva v starševstvo je poseben izziv, priložnost za zaslužek pa so prepoznali tudi številni trgovci.
Predstojnica kliničnega oddelka za perinatologijo v Ljubljani dr. med. Nataša Tul Mandić pravi, da oglaševalci pogosto naslavljajo bodoče matere: »Nosečnice prepričujejo, katere vitamine morajo kupiti, kakšna oblačila in modne dodatke, katere produkte za nego telesa, kasneje pa še kakšne vozičke in igračke.«
Specialni pedagog, svetovalec in predavatelj o vzgoji Marko Juhant opaža, da tržni interesi farmacevtskega lobija, kozmetične industrije, ponudnikov izdelkov in storitev nosečnicam sledijo na vsakem koraku.
»Kot vpliva na otroke oglaševanje bonbonov, na najstnike pa cigaret. Tako vpliva na nosečnice oglaševanje v smislu; če boste uporabile ta produkt, boste srečne, zdrave in uspešne.«
– Dr. med. Nataša Tul Mandić
Da je skrb za telo v času nosečnosti vedno bolj pomembna, opaža tudi mati petih otrok in strokovnjakinja za dojenje Urška Savodnik. Prvič je rodila pred dvajsetimi leti, zadnjega otroka pa pred sedmimi. V tem času, pravi, se je najbolj spremenilo tržišče.
Dr. Alenka Švab se ukvarja s študijami spolov, sociologijo družine in družinsko politiko. Pravi, da se zaradi pomembnih telesnih in drugih sprememb nosečnice čutijo dolžne poskrbeti zase in za plod. »Včasih so poudarjali, da mora nosečnica čim več jesti in počivati. Danes grejo imperativi v nasprotno smer – biti aktivna, veliko telovaditi in skrbeti za svoje telo, vse to v povezavi s skrbjo za bodočega novorojenega otroka,« pravi dr. Alenka Švab.
Strije, preoblikovanje telesa zaradi ploda in kategorične zapovedi, da morajo biti tudi nosečnice urejene, bodoče matere pogosto plašijo. Ne bega pa jih le videz v času nosečnosti, ampak tudi mnoštvo resnic in preobilje informacij. Oglaševalci, svetovalci in strokovnjaki bodoče matere ves čas opozarjajo na posledice nedejavnosti.
»Nenehno jih svarijo, kaj se bo zgodilo, če ne bojo pravilno jedle, pazile na težo. Pri tem se mi zdi problematično, da se žensko dojema kot objekt, kot posodo za bodočega otroka.«
– Dr. Alenka Švab
Vodja Športnega centra Fakultete za šport v Ljubljani Ana Zakrajšek svetuje previdnost pri izboru vadbe in aktivnosti: “Če so bile nosečnice v preteklosti aktivne, naj vadbo prilagodijo, če se niso gibale, pa naj ne pretiravajo.”
Strokovnjakinja na področju ženskih študij in feministične teorije dr. Zalka Drglin pojasni, da imajo bodoči starši danes velika pričakovanja do starševstva in družinskega življenja. Sprašujejo se, kaj pomeni biti dober oče ali mati in kako naj uresničijo svoja pričakovanja. Vedno težje pa je ločevanje med pristno namero pomagati ali zaslužiti. Za bodoče matere, ki nimajo finančnih skrbi, so take odločitve nekoliko lažje, veliko nosečnic pa nima zagotovljene finančne varnosti.
»Nekatere so blizu idealu, ki si ga rišemo, nekatere pa so noseče ali postanejo matere v hudih življenjskih okoliščinah. Priča smo valu beguncev, v katerem se celo rojevajo otroci.«
– Dr. Zalka Drglin
Sogovorniki zaključujejo s skupno mislijo: nosečnice naj se pomirijo in uživajo v stanju, ki so ga v preteklosti imenovali blaženo. Za nasvete naj se obrnejo na ženske, ki se jim zdijo dobre matere. Ni nujno, da je vsa oprema za novorojenčka najdražja in najbolj modna, z zmerno telesno aktivnostjo pa bodo ravno tako rodile.
Evropsko sodišče za človekove pravice je pred kratkim pritrdilo odločitvi francoskega pravosodja, ki je dalo zeleno luč, da 38-letnega tetraplegika Vincenta Lamberta odklopijo z aparata, ki ga ohranja pri življenju. Gre za odločitev, ki v Evropi predstavlja prelomnico, saj je Lambertu podobnih primerov samo v Franciji več tisoč. Je Evropsko sodišče za človekove pravice s to razsodbo res izgubilo vlogo vesti Evrope in ali so se vrata v zvezi z legalizacijo evtanazije v Evropi s tem res priprla?
Prodaja pametnih telefonov se še vedno zelo povečuje. To velja tako za Slovenijo kot cel svet. Kar 80 odstotkov mladostnikov med 13 in 17 letom in skoraj 90 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, uporablja pametne telefone. Ti še zdaleč niso več naprave za izmenjevanje tekstovnih sporočil in klicev, ampak se razvijajo v naprave za širjenje eksplicitnih fotografij in posnetkov. Kljub temu je danes še zmeraj številnim posameznikom nepoznan izraz seksting, čeprav je bil leta 2009 eden od finalistov za besedo leta pri ameriškem slovarju New Oxford American Dictionary.
Presenetljiv in presunljiv je podatek, da se v javnih kuhinjah prehranjuje vse več družin z mladoletnimi otroki.
Dve tretjini kadilcev umreta zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. Evropska tobačna direktiva od nas zahteva strožjo zakonodajo, toda tobačna industrija je zelo prilagodljiva.
Ljubiteljska kultura v Sloveniji je množična, a tako rekoč neraziskana dejavnost. Kdaj bomo dobili obsežnejše primerjalne študije tega področja? Ali prepoznamo v njej vrhunskost, nemalokrat na ravni profesionalcev? Zakaj je v primerjavi s profesionalno kulturo ljubiteljska redkeje, če sploh, zastopana v medijih? Kako je s financiranjem tega področja? In nenazadnje, ali v poskusih razumevanja ljubiteljske kulture dualizem profesionalno - ljubiteljsko morda pretirano poudarjamo? Navsezadnje druga z drugo dobro sodelujeta.
V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.
V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.
Prodaja gramofonskih plošč zadnja leta narašča. Številni to pripisujejo trenutni modni muhi, spet drugi v porastu prodaje vinila vidijo rešilno bilko glasbene industrije, za katero skrbijo predvsem ljubitelji glasbe in zbiralci. Čeprav prodaja glasbe na splošno še vedno upada in so današnji zapisi na vinilnih ploščah drugačni, pa je nostalgija nekaterih toliko večja.
Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase? Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo z domačimi in tujimi strokovnjaki govorili v Reakciji.
Se v lagodnem prepričanju, da imamo pri nas vode v izobilju, ne zavedamo njenega pravega pomena? Kako je voda povezana z gospodarsko rastjo, privatizacijo in čezmernim potrošništvom? Kako drzni smo pri razmišljanju o potencialu vode. Kozarec vode smo si natočili skupaj z Lučko Kajfež Bogataj in Dušanom Plutom.
Vrhunski športni dosežki so plod mnogih dejavnikov: prirojenega talenta, psihološke pripravljenosti, sreče in seveda mnogih ur treninga. Katera od teh komponent je najpomembnejša? Športniki večinoma pravijo, da brez trdega dela ni uspeha, ne glede na talentiranost posameznika.
Tokrat smo se v Reakciji osredotočili na drobni tisk cenikov oziroma pogodb, ki jih sklepate z vašimi mobilnimi operaterji. Ste kdaj preverili, kaj vam ponujajo pod besedo neomejeno? Pri klicih in SMS oziroma MMS sporočilih porabniki nimamo težav, ta pa nastopi pri prenosu podatkov, kjer nas po določeni količini operaterji večinoma tako zamejijo s hitrostjo, da naš mobilni internet postane povsem neuporaben. Omejena neomejenost torej.
V sobotni Reakciji odkrivamo vpliv družbenih omrežij na identiteto posameznika in partnerske odnose.
Pred leti so nas v čakalnicah zdravstvenih zavodov bombardirali z oglasi za klobase, pnevmatike, bančne storitve, medicinske sestre in zdravniki pa so nas prepričevali, kako super so določeni komercialni izdelki, saj so za promocijo prejeli neko nagrado. Ravno v zdravstvenih ustanovah ljudje oglase bolj čustveno zaznavamo in ti imajo na nas večji prepričevalni učinek. Kako je urejeno oglaševanje v javnih zdravstvenih zavodih, smo preverjali v Sobotni reakciji.
Internetna nevtralnost naj bi v praksi zagotavljala enakovredna razmerja med omrežji, uporabniki in napravami. Vsi naj bi torej imeli na spletu enakovredene dostop do vseh vsebin, brez omejitev in blokad. A praksa je tudi v Sloveniji drugačna, kar štirje mobilni operaterji so namreč prejeli odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti. Zakaj je temu tako in kako se bosta slovenska in globalna e-avtocesta razvijali v prihodnosti smo raziskovali v sobotni Reakciji.
Otroci s tremi biološkimi starši? Morda se sliši strašljivo, a gre za postopek, ki bi preprečil dedni prenos bolezni in tako obudil upanje mnogih družin, ki se spopadajo z genetskimi obolenji. Velika Britanija je prva država na svetu, ki bo zelo verjetno odobrila za mnoge sporen postopek. Kaj pravzaprav prinaša nov postopek, kakšna etična vprašanja sproža in ali smo nanj pripravljeni tudi že v Sloveniji?
Vojaško rabo t. i. dronov oz. trotov zanemarjamo in se posvečamo zasebni uporabi. Naj bo to hobi ali pa kot ponudba storitev povezanh s t. i. droni, kar že ponujajo nekateri naši podjetniki. Govorimo o primerih izvirnih praks rabe daljinsko vodenih letečih naprav, težnjah po reguliranju uporabe in prihodnosti.
Se kdaj vprašate, koliko kamer vas ujame ob vsakodnevnih opravkih? Če bi živeli v Londonu, bi vas na sprehodu posnelo kar nekaj sto kamer. Podatki so različni, a v Veliki Britaniji naj bi bilo nameščenih od štiri do šest milijonov videokamer, večina naj bi jih bila v zasebni lasti. Pri nas so številke seveda manjše. 15.000 kamer naj bi imel nameščenih javni sektor, poslovni 45.000, 1650 pa naj bi jih bilo nameščenih na avtocestah. Koliko je kamer v zasebni lasti, ne vemo – postavi jo lahko vsak, a le na svoje dvorišče. Videonadzor je namreč upravičen vedno in samo takrat, ko varuje posameznika ali premoženje, vsak primer posebej pa preveri državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov. Kaj se torej dogaja z videonadzorom ob naraščajočih željah po neprestanem snemanju? Več v tokratni sobotni Reakciji.
Grčija, država, ki je v času krize izgubila 25 odstotkov BDP, javni dolg pa iz 110 odstotkov BDP-ja povečala na 160 odstotkov, je tik pred parlamentarnimi volitvami, na katerih se zmago napoveduje levi stranki Siriza, ki jo pogosto zmotno imenujemo kar za radikalno levico. Kakšne posledice bi lahko imele politične spremembe v Grčiji tako na notranje kot širše evropske razmere, raziskujemo v sobotni oddaji Reakcija.
Neveljaven email naslov