Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pritiski na nosečnice

16.01.2016

Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.

Nosečnice so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev. Družba zahteva fit, urejeno, skrbno in aktivno bodočo mater.

Po podatkih iz začetka preteklega leta imajo slovenske družine povprečno 1,56 otroka. Večina parov se odloči le za enega ali dva otroka, zato že pred rojstvom vso pozornost posvečajo dobremu počutju potomca in nosečnice. Prehod iz nestarševstva v starševstvo je poseben izziv, priložnost za zaslužek pa so prepoznali tudi številni trgovci.

Predstojnica kliničnega oddelka za perinatologijo v Ljubljani dr. med. Nataša Tul Mandić pravi, da oglaševalci pogosto naslavljajo bodoče matere: »Nosečnice prepričujejo, katere vitamine morajo kupiti, kakšna oblačila in modne dodatke, katere produkte za nego telesa, kasneje pa še kakšne vozičke in igračke

Specialni pedagog, svetovalec in predavatelj o vzgoji Marko Juhant opaža, da tržni interesi farmacevtskega lobija, kozmetične industrije, ponudnikov izdelkov in storitev nosečnicam sledijo na vsakem koraku.

»Kot vpliva na otroke oglaševanje bonbonov, na najstnike pa cigaret. Tako vpliva na nosečnice oglaševanje v smislu; če boste uporabile ta produkt, boste srečne, zdrave in uspešne

– Dr. med. Nataša Tul Mandić

Da je skrb za telo v času nosečnosti vedno bolj pomembna, opaža tudi mati petih otrok in strokovnjakinja za dojenje Urška Savodnik. Prvič je rodila pred dvajsetimi leti, zadnjega otroka pa pred sedmimi. V tem času, pravi, se je najbolj spremenilo tržišče.

Dr. Alenka Švab se ukvarja s študijami spolov, sociologijo družine in družinsko politiko. Pravi, da se zaradi pomembnih telesnih in drugih sprememb nosečnice čutijo dolžne poskrbeti zase in za plod. »Včasih so poudarjali, da mora nosečnica čim več jesti in počivati. Danes grejo imperativi v nasprotno smer – biti aktivna, veliko telovaditi in skrbeti za svoje telo, vse to v povezavi s skrbjo za bodočega novorojenega otroka,« pravi dr. Alenka Švab.

Strije, preoblikovanje telesa zaradi ploda in kategorične zapovedi, da morajo biti tudi nosečnice urejene, bodoče matere pogosto plašijo. Ne bega pa jih le videz v času nosečnosti, ampak tudi mnoštvo resnic in preobilje informacij. Oglaševalci, svetovalci in strokovnjaki bodoče matere ves čas opozarjajo na posledice nedejavnosti.

»Nenehno jih svarijo, kaj se bo zgodilo, če ne bojo pravilno jedle, pazile na težo. Pri tem se mi zdi problematično, da se žensko dojema kot objekt, kot posodo za bodočega otroka.«

– Dr. Alenka Švab

Vodja Športnega centra Fakultete za šport v Ljubljani Ana Zakrajšek svetuje previdnost pri izboru vadbe in aktivnosti: “Če so bile nosečnice v preteklosti aktivne, naj vadbo prilagodijo, če se niso gibale, pa naj ne pretiravajo.”

Strokovnjakinja na področju ženskih študij in feministične teorije dr. Zalka Drglin pojasni, da imajo bodoči starši danes velika pričakovanja do starševstva in družinskega življenja. Sprašujejo se, kaj pomeni biti dober oče ali mati in kako naj uresničijo svoja pričakovanja. Vedno težje pa je ločevanje med pristno namero pomagati ali zaslužiti. Za bodoče matere, ki nimajo finančnih skrbi, so take odločitve nekoliko lažje, veliko nosečnic pa nima zagotovljene finančne varnosti.

»Nekatere so blizu idealu, ki si ga rišemo, nekatere pa so noseče ali postanejo matere v hudih življenjskih okoliščinah. Priča smo valu beguncev, v katerem se celo rojevajo otroci.«

– Dr. Zalka Drglin

Sogovorniki zaključujejo s skupno mislijo: nosečnice naj se pomirijo in uživajo v stanju, ki so ga v preteklosti imenovali blaženo. Za nasvete naj se obrnejo na ženske, ki se jim zdijo dobre matere. Ni nujno, da je vsa oprema za novorojenčka najdražja in najbolj modna, z zmerno telesno aktivnostjo pa bodo ravno tako rodile.


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Pritiski na nosečnice

16.01.2016

Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.

Nosečnice so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev. Družba zahteva fit, urejeno, skrbno in aktivno bodočo mater.

Po podatkih iz začetka preteklega leta imajo slovenske družine povprečno 1,56 otroka. Večina parov se odloči le za enega ali dva otroka, zato že pred rojstvom vso pozornost posvečajo dobremu počutju potomca in nosečnice. Prehod iz nestarševstva v starševstvo je poseben izziv, priložnost za zaslužek pa so prepoznali tudi številni trgovci.

Predstojnica kliničnega oddelka za perinatologijo v Ljubljani dr. med. Nataša Tul Mandić pravi, da oglaševalci pogosto naslavljajo bodoče matere: »Nosečnice prepričujejo, katere vitamine morajo kupiti, kakšna oblačila in modne dodatke, katere produkte za nego telesa, kasneje pa še kakšne vozičke in igračke

Specialni pedagog, svetovalec in predavatelj o vzgoji Marko Juhant opaža, da tržni interesi farmacevtskega lobija, kozmetične industrije, ponudnikov izdelkov in storitev nosečnicam sledijo na vsakem koraku.

»Kot vpliva na otroke oglaševanje bonbonov, na najstnike pa cigaret. Tako vpliva na nosečnice oglaševanje v smislu; če boste uporabile ta produkt, boste srečne, zdrave in uspešne

– Dr. med. Nataša Tul Mandić

Da je skrb za telo v času nosečnosti vedno bolj pomembna, opaža tudi mati petih otrok in strokovnjakinja za dojenje Urška Savodnik. Prvič je rodila pred dvajsetimi leti, zadnjega otroka pa pred sedmimi. V tem času, pravi, se je najbolj spremenilo tržišče.

Dr. Alenka Švab se ukvarja s študijami spolov, sociologijo družine in družinsko politiko. Pravi, da se zaradi pomembnih telesnih in drugih sprememb nosečnice čutijo dolžne poskrbeti zase in za plod. »Včasih so poudarjali, da mora nosečnica čim več jesti in počivati. Danes grejo imperativi v nasprotno smer – biti aktivna, veliko telovaditi in skrbeti za svoje telo, vse to v povezavi s skrbjo za bodočega novorojenega otroka,« pravi dr. Alenka Švab.

Strije, preoblikovanje telesa zaradi ploda in kategorične zapovedi, da morajo biti tudi nosečnice urejene, bodoče matere pogosto plašijo. Ne bega pa jih le videz v času nosečnosti, ampak tudi mnoštvo resnic in preobilje informacij. Oglaševalci, svetovalci in strokovnjaki bodoče matere ves čas opozarjajo na posledice nedejavnosti.

»Nenehno jih svarijo, kaj se bo zgodilo, če ne bojo pravilno jedle, pazile na težo. Pri tem se mi zdi problematično, da se žensko dojema kot objekt, kot posodo za bodočega otroka.«

– Dr. Alenka Švab

Vodja Športnega centra Fakultete za šport v Ljubljani Ana Zakrajšek svetuje previdnost pri izboru vadbe in aktivnosti: “Če so bile nosečnice v preteklosti aktivne, naj vadbo prilagodijo, če se niso gibale, pa naj ne pretiravajo.”

Strokovnjakinja na področju ženskih študij in feministične teorije dr. Zalka Drglin pojasni, da imajo bodoči starši danes velika pričakovanja do starševstva in družinskega življenja. Sprašujejo se, kaj pomeni biti dober oče ali mati in kako naj uresničijo svoja pričakovanja. Vedno težje pa je ločevanje med pristno namero pomagati ali zaslužiti. Za bodoče matere, ki nimajo finančnih skrbi, so take odločitve nekoliko lažje, veliko nosečnic pa nima zagotovljene finančne varnosti.

»Nekatere so blizu idealu, ki si ga rišemo, nekatere pa so noseče ali postanejo matere v hudih življenjskih okoliščinah. Priča smo valu beguncev, v katerem se celo rojevajo otroci.«

– Dr. Zalka Drglin

Sogovorniki zaključujejo s skupno mislijo: nosečnice naj se pomirijo in uživajo v stanju, ki so ga v preteklosti imenovali blaženo. Za nasvete naj se obrnejo na ženske, ki se jim zdijo dobre matere. Ni nujno, da je vsa oprema za novorojenčka najdražja in najbolj modna, z zmerno telesno aktivnostjo pa bodo ravno tako rodile.


14.05.2016

Femicid

V 13-ih letih se je v Sloveniji zgodilo 92 poskusov umorov žensk, v katerih je bil storilec njihov intimni partner. Približno 40 odstotkov žensk je pri tem umrlo. V zadnjih letih skoraj ne mine mesec, ko mediji ne bi poročali o umorih žensk. Intimno partnerski umori niso osamljeni dogodki, ki se zgodijo nepričakovano zaradi trenutnega besa ali izbruha strasti. So le zadnje dejanje v spirali nasilja nad ženskami, zato je nasilje treba ustaviti čim prej. Partnerji povzročijo 43 odstotkov vseh umorov žensk, pri umorih moških pa so partnerke povzročiteljice v sedmih odstotkih. Več kot 90 odstotkov povzročiteljev nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih so moški.


06.05.2016

Nevzdržne razmere za begunce na Hiosu

Hios, otok v Egejskem morju, kamor so iz 8 kilometrov oddaljene Turčije begunci v Evropo začeli prihajati že pred sirsko vojno. Hios je veljal za prehodno točko. Zdaj pa so tam že dva meseca begunci ujeti v namestitvenih centrih, ki bolj spominjajo na taborišča. Čedalje več napetosti pa je zaznati med lokalnimi prebivalci, ki so glede sobivanja z begunci razdeljeni.


30.04.2016

Droni so, predpisov ni

Pravilnik oziroma uredba o brez pilotnih letalnih napravah (gre za tako imenovane drone) bi morala biti sprejeta že leta 2014, a zaradi birokratskih postopkov na Agenciji za civilno letalstvo ter Ministrstvu za infrastrukturo, se to do danes še ni zgodilo. Tudi do medresorskega usklajevanja še ni prišlo, čeprav na Ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da bo uredba sredi meseca maja že sprejeta.


23.04.2016

Sovražni govor

“Ljudje so polni strahov, te strahove pa je treba opredmetiti. V primeru beguncev v Sloveniji je več kot očitno, da so ljudje strahove opredmetili v predsodkih in jih obesili na kužnega subjekta, ki se mu reče begunec.” Tako Janez Markeš, ki pravi, da ob sistematičnem spodbujanju nesporazumov in sovražnosti v družbi kužni subjekt postanejo tudi novinarji, hkrati pa ob porastu sovražnega govora opozarja tudi na odgovornost medijev. Dragan Petrovec spomni na zgodovinske vzporednice, Dragica Wedam Lukić pa ne razkorak med prakso slovenskih sodišč in evropskega sodišča za človekove pravice. Rok Čeferin se ne strinja s posameznimi odločitvami tožilstva in se sprašuje, kaj lahko bolj ogrozi javni red in mir kot pozivi k streljanju na begunce. Kje so meje med sovražnim govorom in resničnim nasiljem? Zakaj je pri nas posledica sovražnega govora pogosto le porast politične priljubljenosti?


16.04.2016

Davki slovenskih športnikov doma in v tujini

Afera s Panamskimi dokumenti omenja tudi dva slovenska športnika s podjetjem v davčni oazi. Na kakšen način sploh prejemajo svoj zaslužek slovenski športniki v domovini in tujini? Pozanimali smo se o njihovem statusu in o tem, kako je njihova usoda povezana z mednarodnimi finančnimi praksami. Kako je s plačami slovenskih športnikov, davki in nikoli izplačanimi zaslužki? Odgovore smo poiskali pri športnikih, klubskih funkcionarjih in davčnih strokovnjakih.


09.04.2016

Prostitucija v Sloveniji

Prostitucija ni aktualna samo na twiterju. Slovenska policija je zaključila preiskavo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije, Francija pa je kriminalizirala plačevanje spolnih uslug. V Sloveniji je prostitucija dekriminalizirana, ni pa regulirana. Bi morala biti? Spregovorili bosta tudi osebi s težkimi izkušnjami s spolnim delom pri nas in v tujini.


26.03.2016

Kjer je volja, je pomoč

Med številnimi nestrpnimi pripombami ob aktualni krizi smo kdaj lahko slišali tudi “a vzemi si te begunce domov!”. Ampak ali jih res lahko? Begunce z že urejenim statusom še morda, pri prosilcih za mednarodno zaščito, ki so po zakonodaji praviloma nastanjeni v azilnih centrih, pa se stvari že zapletejo. V Reakciji bomo preverili tudi, kako lahko po zaprtju balkanske migracijske poti vsak pomaga beguncem, prosilcem za azil in otrokom brez spremstva, tudi pri njihovi integraciji v našo družbo. Takšna oblika prostovoljstva terja od posameznika zavezo, čas in tudi odgovornost.


12.03.2016

Vloga novih spletnih turističnih platform

S prihodom novih spletnih in mobilnih turističnih platform so majhne garsonjere postale zaželeni apartmaji, stari spački pa zaželeni taksiji. Airbnb, Uber, BlaBlaCar in sorodne storitve spreminjajo tako vloge kot odnose v turizmu. Panoga je lani zrasla za 4,4 odstotka, zabeleženih je bilo kar milijardo in 200 milijonov prihodov turistov, ki so ostali čez noč. Podoben trend spremljamo že od leta 2010. Kljub tej navidezni stabilnosti pa se pod površjem statistik dogajajo tektonski premiki, ki v turizem hkrati vnašajo optimizem in nemir.


27.02.2016

Življenje z redkimi boleznimi

Vsaka neozdravljiva ali težko ozdravljiva bolezen bolniku in svojcem močno spremeni življenje. Bolniki z redkimi boleznimi, takimi, za katerimi zboli manj kot 5 prebivalcev med 10.000, pa lahko imajo težav še veliko več, saj zdravniki nimajo dovolj izkušenj in poti zdravljenja niso tako utečene kot pri boleznih, za katerimi zbolevajo tisoči.


20.02.2016

Brezgotovinska družba?

Če ste že prejeli novo plačilno kartico, potem ste eden tistih bančnih komitentov, ki boste v prihodnosti uporabljali brezstično plačilno kartico brez uporabe PIN kode. Nakup bo lažji, hitrejši. Pa bo tudi varnejši? Nasprotniki te tehnologije svarijo pred večjo možnostjo zlorabe v primeru izgube ali kraje. Ob tem pa omenjajo še, da je to dodaten korak k brezgotovinski družbi. Zato se bomo v Reakciji posvetili vprašanju, ali se bo z odpravo gotovine zmanjšalo delo na črno, organiziran kriminal in davčne utaje ali pa gre pri postopnem uvajanju brezgotovinske družbe za poskus dodatnega zaslužka finančnih ustanov in popolnega nadzora nad potrošniki?


13.02.2016

Zastonjkarske floskule

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


06.02.2016

Odložen vstop v šolo

Prvotni načrti, da bo vstop v devetletko bistveno bolj prilagojen šestletnikom tudi skozi igro in z zmanjšanjem storilnosti in tekmovalnosti, se v praksi iz leta v leto manj uresničujejo in tudi zato starši bodočih prvošolčkov vse pogosteje razmišljajo o odlogu šolanja. Kdaj je otrok zrel za vstop v šolo, so poznavanje abecede in številk, veščina zavezovanja vezalk ali potreba po plenički v nočnem času res zanesljivi kazalci za vpis v šolo ali proti njemu? Kdaj je za otroka primernejše, da mu omogočimo “dodatno leto otroštva” in kdaj bi s takim podaljševanjem bivanja v vrtcu otroku naredili škodo? O tem bosta razmišljali psihologinja Tina Merčnik, ravnateljica vrtca Hansa Christiana Andersena iz Ljubljane in specialna pedagoginja dr. Vanja Kishwarday s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.


23.01.2016

Zakaj jih radikalizem tako privlači?

Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija. Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo. Kakšno je psihološko ozadje, da se posameznik odloči in pridruži tovrstnim radikalnim idejam, kako deluje njihov propagandni stroj in kakšna – ne nazadnje – je krivda družbe. Odstiramo v tokratni Reakciji.


16.01.2016

Pritiski na nosečnice

Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.


09.01.2016

Regulacija orožja v Evropi

Medtem ko ameriški predsednik zaostruje nadzor nad uporabo strelnega orožja, se je že skoraj 300.000 Evropejcev podpisalo pod peticijo proti predlogu, ki ga je po napadu v Parizu predstavila Evropska komisija. Kakšna so ozadja predloga direktive o strelnem orožju v Bruslju, koliko trgovcev z orožjem je v Sloveniji in kaj meni policija? Kako bo regulacija vplivala na črni trg? Bo direktiva le prvi korak k manj militarizirani Evropi?


19.12.2015

Spletne trgovine

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


12.12.2015

Uradnik lahko posamezniku močno zagreni življenje

Odzvali smo se na birokratke absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, zaradi katere bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka.


05.12.2015

Podnebni pogajalci tečejo nov krog

Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko o prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009? Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov. Bo kapital vendarle popustil pozivom k odgovornosti in kako (ne)enoten je svet v spoprijemanju s podnebnimi politikami, izveste v tokratni Reakciji.


28.11.2015

E-uprava: odzivi in vizija

Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.


Stran 7 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov