Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na študentsko izmenjavo ... v Slovenijo!

01.12.2018

Predstavljamo štiri študentke in dva študenta iz šestih držav, ki so prišli v Slovenijo študirat in nabirat znanje ter izkušnje.

Predstavljamo štiri študentke in dva študenta iz šestih držav, ki so prišli v Slovenijo študirat in nabirat znanje ter izkušnje

Kaj jim pomeni študijska izmenjava in kako bodo pridobljeno znanje unovčili v svoji državi?

Zvezdan Lončarević iz Srbije je študent na podiplomskem programu na Inštitutu Jožef Stefan. Poskuse izvaja na humanoidnem robotu Talosu. Zvezdan pravi, da je to najboljši robot za takšne poskuse. Na svetu so samo trije in eden je na Inštitutu, tako da je tudi čast delati s takšno tehnologijo.

 

Ludemila Silva prihaja iz Zelenortskih otokov, v Sloveniji živi že šest let in študira medicino. “Od otroštva sem si želela študirati medicino, tako da ko sem videla razpis se mi je zdela odlična priložnost za študij in učenje novega jezika.”

 

Iana Bilynets je iz Ukrajine iz majhnega mesta Dorobratovo na goratem zahodu države. Opozarja, da ga morda ljudje ne poznajo, vendar je del njene identitete. V Sloveniji obiskuje doktorski študij. Raziskuje, kako ljudje v turizmu ravnajo “zeleno”. V praksi to pomeni, da poskuša turiste naučiti vedenja, ki ne škoduje okolju.

 

Amar Toplić prihaja iz Bosne in Hercegovine – v Sloveniji pa študira socialno delo in dela kot mladinski delavec. “Način študiranja in pristopa k študentu mi je tukaj zelo všeč. Imate toliko možnosti za izražanje svojega mnenja ter da nekaj delate sami. To v Bosni in Hercegovini ni mogoče. To se mi je zdelo odlično in sem začel razmišljati, da celo ostanem tukaj.”

 

Gruzijka Ketevan Neparidze je v Slovenijo prišla pred štirimi leti in začela študirati okoljevarstvene vede. Slovenija pa ni bila njena prva izbira. “Najbolj zabavno je dejstvo, da sploh nisem poslala prošnje v Slovenijo, ampak v Estonijo in na Češko, potem pa sem dobila povabilo univerze v Novi Gorici. Prišla sem najprej za eno leto, potem pa sem se odločila, da bom ostala in diplomirala. Po koncu študija sem dobila pripravništvo v Nemčiji, nato pa sem iskala možnosti za delo ali nadaljevanje študija v Sloveniji, saj sem se v državo zaljubila. Na srečo so mi ponudili štipendijo, tako da zdaj študij nadaljujem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.”

 

Glavni razlog, da je Milica Rajković, ki študira sociologijo in kadrovski menedžment, za študij izbrala Slovenijo, je bil to, da je pred tem že obiskala Ljubljano kot turistka. Z zdajšnjo štipendijo plača večino bivanjskih stroškov. Poleg tega pa kot ena izmed najboljših študentk univerze v Podgorici prejema tudi štipendijo ministrstva za izobraževanje v Črni gori.


Vsi video intervjuji so dostopni tudi z angleškimi podnapisi na tej povezavi. 


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Na študentsko izmenjavo ... v Slovenijo!

01.12.2018

Predstavljamo štiri študentke in dva študenta iz šestih držav, ki so prišli v Slovenijo študirat in nabirat znanje ter izkušnje.

Predstavljamo štiri študentke in dva študenta iz šestih držav, ki so prišli v Slovenijo študirat in nabirat znanje ter izkušnje

Kaj jim pomeni študijska izmenjava in kako bodo pridobljeno znanje unovčili v svoji državi?

Zvezdan Lončarević iz Srbije je študent na podiplomskem programu na Inštitutu Jožef Stefan. Poskuse izvaja na humanoidnem robotu Talosu. Zvezdan pravi, da je to najboljši robot za takšne poskuse. Na svetu so samo trije in eden je na Inštitutu, tako da je tudi čast delati s takšno tehnologijo.

 

Ludemila Silva prihaja iz Zelenortskih otokov, v Sloveniji živi že šest let in študira medicino. “Od otroštva sem si želela študirati medicino, tako da ko sem videla razpis se mi je zdela odlična priložnost za študij in učenje novega jezika.”

 

Iana Bilynets je iz Ukrajine iz majhnega mesta Dorobratovo na goratem zahodu države. Opozarja, da ga morda ljudje ne poznajo, vendar je del njene identitete. V Sloveniji obiskuje doktorski študij. Raziskuje, kako ljudje v turizmu ravnajo “zeleno”. V praksi to pomeni, da poskuša turiste naučiti vedenja, ki ne škoduje okolju.

 

Amar Toplić prihaja iz Bosne in Hercegovine – v Sloveniji pa študira socialno delo in dela kot mladinski delavec. “Način študiranja in pristopa k študentu mi je tukaj zelo všeč. Imate toliko možnosti za izražanje svojega mnenja ter da nekaj delate sami. To v Bosni in Hercegovini ni mogoče. To se mi je zdelo odlično in sem začel razmišljati, da celo ostanem tukaj.”

 

Gruzijka Ketevan Neparidze je v Slovenijo prišla pred štirimi leti in začela študirati okoljevarstvene vede. Slovenija pa ni bila njena prva izbira. “Najbolj zabavno je dejstvo, da sploh nisem poslala prošnje v Slovenijo, ampak v Estonijo in na Češko, potem pa sem dobila povabilo univerze v Novi Gorici. Prišla sem najprej za eno leto, potem pa sem se odločila, da bom ostala in diplomirala. Po koncu študija sem dobila pripravništvo v Nemčiji, nato pa sem iskala možnosti za delo ali nadaljevanje študija v Sloveniji, saj sem se v državo zaljubila. Na srečo so mi ponudili štipendijo, tako da zdaj študij nadaljujem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.”

 

Glavni razlog, da je Milica Rajković, ki študira sociologijo in kadrovski menedžment, za študij izbrala Slovenijo, je bil to, da je pred tem že obiskala Ljubljano kot turistka. Z zdajšnjo štipendijo plača večino bivanjskih stroškov. Poleg tega pa kot ena izmed najboljših študentk univerze v Podgorici prejema tudi štipendijo ministrstva za izobraževanje v Črni gori.


Vsi video intervjuji so dostopni tudi z angleškimi podnapisi na tej povezavi. 


30.08.2014

Čas za e-učbenike?

Kljub temu, da imamo na trgu že kar nekaj e-učbenikov, je njihovo prodiranje v šole počasnejše kot bi pričakovali. Razlog ni zgolj v dragem razvoju, temveč tudi v dialogu med založniki in državo, ki ne najdejo skupnega jezika. Kako uvajanje e-vsebin v proces učenja vidi država na eni in kako založniki ter učitelji na drugi strani?


23.08.2014

Kam nas pelje navigacijski sistem?

Tokrat smo se v Reakciji spraševali, ali nas navigacijske naprave vedno vodijo v pravo smer in kako odpraviti določene napake na navigacijskih zemljevidih. Lahko to storimo tudi posamezniki?


16.08.2014

Tabornik naj bo!

V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.


16.08.2014

Tabornik naj bo

V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.


16.08.2014

Tabornik naj bo

V tokratni Reakciji smo obiskali Svetovno skavtsko konferenco, ki je te dni potekala v Ljubljani in na kateri je okoli 1200 tabornikov iz 130 držav razpravljalo o izzivih taborništva ter volilo nove taborniške predstavnike. Gre za enega največjih mednarodnih dogodkov, ki jih Slovenija gosti v letošnjem letu.


09.08.2014

Ebola grozi

Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi epidemije ebole na zahodu Afrike razglasila mednarodne izredne razmere na področju javnega zdravja. Kaj pomeni takšna odločitev v praksi, kako je s potovanji in predvsem, kako nas mora skrbeti v Evropi in Sloveniji? Raziskujemo s strokovnjaki, pogovarjali pa se bomo tudi s Slovenko, ki se je bila zaradi ebole prisiljena predčasno vrniti iz Afrike.


02.08.2014

Na parlamentarnih hodnikih

Državni zbor je te dni znova v središču pozornosti, potem ko je s konstitutivno sejo začel delovati njegov sedmi sklic. Poslanske razprave – resda precej novih obrazov – bodo spet oživele, ob čemer ne velja spregledati, da za zidovi hrama demokracije ne domujejo le politične teme. Kdo so ljudje, ki poleg politikov vstopajo v državni zbor, kakšne spise hrani parlamentarna knjižnica, koliko stane kosilo v tamkajšnji menzi, kakšne anekdote poznajo poslanski hodniki in zakaj je naš parlament čisto pravi muzej, raziskujemo v tokratni Reakciji na Valu 202.


26.07.2014

Kolesarjenje v naravi

V kolesarjenju po naravnih poteh nekateri vidijo neizkoriščeno turistično priložnost, drugi predvsem področje, ki ge še moramo celostno urediti. Še vedno pa je slišati tudi mnenja, da kolesarji v naravi predstavljajo predvsem nevarnost za pohodnike in naravno okolje. Nedavno spremenjena zakonodaja kolesarjem sicer dovoljuje vožnjo v naravi po utrjenih poteh. Obenem pa prinaša številna nerešena vprašanja in omejitve.


19.07.2014

Finančna (ne)pismenost

Finančna pismenost pomeni, da poznamo in razumemo osnovne finančne pojme in veščine. Raziskave kažejo, da je na vseh ravneh naše znanje o financah pomanjkljivo, zaradi česar se kot posamezniki, podjetniki in kot državljani pogosto znajdemo v hudih težavah.


12.07.2014

Zasvojenost od računalniških iger

To je doživel naš sogovornik, ki je zaradi igre spal po 4 ure na dan, v šoli je imel več kot 500 neupravičenih ur, igra je povsem okupirala njegove misli.


05.07.2014

Morsko dno

Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.


05.07.2014

Morsko dno

Zaradi vse več ladij, ki priplujejo v Luko Koper je potrebno poglobiti vplovni koridor oziroma kanal do pristanišča od sedanjih 13 na 15 metrov.


21.06.2014

Blagovne rezerve

Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Kaj se skriva za to besedno zvezo, je poizvedovala Nataša Štefe.


21.06.2014

Blagovne rezerve

Sredi maja je vlada sprejela sklep, da se za nujno pomoč socialno ogroženim sprosti del živil iz državnih blagovnih rezerv. Ta teden pa še sklep, da Srbiji ter Bosni in Hercegovini za pomoč po poplavah nameni zdravila iz državnih blagovnih rezerv. Blagovne rezerve od leta 2000 sodijo pod Zavod RS za blagovne rezerve, ki vzdržuje in oblikuje strateške živilske in neživilske blagovne rezerve in skrbi tudi za zagotavljanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov za najmanj 90-dnevno porabo.


14.06.2014

Kako nam lahko pomagajo diplomatska konzularna predstavništva?

Kako lahko ob izgubah ali kraji dokumentov, nesrečah, boleznih ali ob težavah z lokalnimi oblastmi in zakoni pomagajo naša diplomatska konzularna predstavništva, kaj presega njihova pooblastila, kako so lahko v pomoč častni konzuli in kako predstavništva drugih države EU, je ob 10h pojasnil mag. Viktor Mlakar, svetovalec Konzularnega sektorja Ministrstva za zunanje zadeve.


31.05.2014

Vročevanje sodnih pisem

Nekateri naslovniki sodnih pošt se vročitvi le teh na vse načine izogibajo. Zato se sodniki večkrat odločijo, za vročitev s pomočjo sodnega vročitelja. A tudi tem se prejemniki na vse kriplje izmikajo.


24.05.2014

Zatemnitev športnih prenosov

Nogometni navdušenci se tudi pred Brazilijo bojijo , da zaradi zatemnitev ne bodo imeli nikakršne izbire pri gledanju prenosov tekem. Sredi EU in tako opevanega prostega pretoka storitev ter v posmeh zdravi konkurenčnosti!


17.05.2014

Vse dražje komuniciranje

Primerljivi prenos mobilnih podatkov je v obubožani Grčiji kar 87-krat dražji kot v bogati Finski. To je dobra ilustracija razmer na evropskem telekomunikacijskem trgu, kjer tudi Slovenija postaja vse dražja država.Naši mobilni operaterji v zadnjem času vztrajno spreminjajo obračunske intervale, dražijo nekatere storitve, uvajajo dodatne članarine …, to si lahko privoščijo tudi zato, ker so veliko uporabnikov nase vezali z nakupom pametnih telefonov.Kakšne so razmere na slovenskem trgu mobilne telefonije, bomo ob morebitni privatizaciji največjega ponudnika plačevali še več, kako se lahko zaščitimo …


03.05.2014

Plastika v želodcih rib!

Če menite, da plastična steklenica, ki jo odvrežete, ni več vaša skrb, se motite. Več milijonov ton odpadle plastike se vsak nov dan znova kopiči na kopnem in podobno je tudi na morju, kjer se tako imenovana juha odpadle plastike razteza na več tisoč kilometrih svetovnih oceanov. Toda težave so tudi v naši neposredni bližini. Na novogoriški univerzi so v okviru njihove raziskave ob slovenski obali našli več tisoč delcev mikroplastike, druga skupina pa je plastiko odkrila tudi v velikem številu morskih rib ob portoroški obali. A tu se pot plastike ne ustavi. Nevarni nanodelci vstopajo v prehransko verigo in s tem vse bolj ogrožajo tudi ljudi.


19.04.2014

Otroška igrišča v Sloveniji

Čiste hlače ali razvijanje domišljije in gibalnih sposobnosti? Tudi temu so namenjena otroška igrišča, česar se ponekod načrtovalci, še posebej pa lastniki, premalo zavedajo.


Stran 11 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov