Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na študentsko izmenjavo ... v Slovenijo!

01.12.2018

Predstavljamo štiri študentke in dva študenta iz šestih držav, ki so prišli v Slovenijo študirat in nabirat znanje ter izkušnje.

Predstavljamo štiri študentke in dva študenta iz šestih držav, ki so prišli v Slovenijo študirat in nabirat znanje ter izkušnje

Kaj jim pomeni študijska izmenjava in kako bodo pridobljeno znanje unovčili v svoji državi?

Zvezdan Lončarević iz Srbije je študent na podiplomskem programu na Inštitutu Jožef Stefan. Poskuse izvaja na humanoidnem robotu Talosu. Zvezdan pravi, da je to najboljši robot za takšne poskuse. Na svetu so samo trije in eden je na Inštitutu, tako da je tudi čast delati s takšno tehnologijo.

 

Ludemila Silva prihaja iz Zelenortskih otokov, v Sloveniji živi že šest let in študira medicino. “Od otroštva sem si želela študirati medicino, tako da ko sem videla razpis se mi je zdela odlična priložnost za študij in učenje novega jezika.”

 

Iana Bilynets je iz Ukrajine iz majhnega mesta Dorobratovo na goratem zahodu države. Opozarja, da ga morda ljudje ne poznajo, vendar je del njene identitete. V Sloveniji obiskuje doktorski študij. Raziskuje, kako ljudje v turizmu ravnajo “zeleno”. V praksi to pomeni, da poskuša turiste naučiti vedenja, ki ne škoduje okolju.

 

Amar Toplić prihaja iz Bosne in Hercegovine – v Sloveniji pa študira socialno delo in dela kot mladinski delavec. “Način študiranja in pristopa k študentu mi je tukaj zelo všeč. Imate toliko možnosti za izražanje svojega mnenja ter da nekaj delate sami. To v Bosni in Hercegovini ni mogoče. To se mi je zdelo odlično in sem začel razmišljati, da celo ostanem tukaj.”

 

Gruzijka Ketevan Neparidze je v Slovenijo prišla pred štirimi leti in začela študirati okoljevarstvene vede. Slovenija pa ni bila njena prva izbira. “Najbolj zabavno je dejstvo, da sploh nisem poslala prošnje v Slovenijo, ampak v Estonijo in na Češko, potem pa sem dobila povabilo univerze v Novi Gorici. Prišla sem najprej za eno leto, potem pa sem se odločila, da bom ostala in diplomirala. Po koncu študija sem dobila pripravništvo v Nemčiji, nato pa sem iskala možnosti za delo ali nadaljevanje študija v Sloveniji, saj sem se v državo zaljubila. Na srečo so mi ponudili štipendijo, tako da zdaj študij nadaljujem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.”

 

Glavni razlog, da je Milica Rajković, ki študira sociologijo in kadrovski menedžment, za študij izbrala Slovenijo, je bil to, da je pred tem že obiskala Ljubljano kot turistka. Z zdajšnjo štipendijo plača večino bivanjskih stroškov. Poleg tega pa kot ena izmed najboljših študentk univerze v Podgorici prejema tudi štipendijo ministrstva za izobraževanje v Črni gori.


Vsi video intervjuji so dostopni tudi z angleškimi podnapisi na tej povezavi. 


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Na študentsko izmenjavo ... v Slovenijo!

01.12.2018

Predstavljamo štiri študentke in dva študenta iz šestih držav, ki so prišli v Slovenijo študirat in nabirat znanje ter izkušnje.

Predstavljamo štiri študentke in dva študenta iz šestih držav, ki so prišli v Slovenijo študirat in nabirat znanje ter izkušnje

Kaj jim pomeni študijska izmenjava in kako bodo pridobljeno znanje unovčili v svoji državi?

Zvezdan Lončarević iz Srbije je študent na podiplomskem programu na Inštitutu Jožef Stefan. Poskuse izvaja na humanoidnem robotu Talosu. Zvezdan pravi, da je to najboljši robot za takšne poskuse. Na svetu so samo trije in eden je na Inštitutu, tako da je tudi čast delati s takšno tehnologijo.

 

Ludemila Silva prihaja iz Zelenortskih otokov, v Sloveniji živi že šest let in študira medicino. “Od otroštva sem si želela študirati medicino, tako da ko sem videla razpis se mi je zdela odlična priložnost za študij in učenje novega jezika.”

 

Iana Bilynets je iz Ukrajine iz majhnega mesta Dorobratovo na goratem zahodu države. Opozarja, da ga morda ljudje ne poznajo, vendar je del njene identitete. V Sloveniji obiskuje doktorski študij. Raziskuje, kako ljudje v turizmu ravnajo “zeleno”. V praksi to pomeni, da poskuša turiste naučiti vedenja, ki ne škoduje okolju.

 

Amar Toplić prihaja iz Bosne in Hercegovine – v Sloveniji pa študira socialno delo in dela kot mladinski delavec. “Način študiranja in pristopa k študentu mi je tukaj zelo všeč. Imate toliko možnosti za izražanje svojega mnenja ter da nekaj delate sami. To v Bosni in Hercegovini ni mogoče. To se mi je zdelo odlično in sem začel razmišljati, da celo ostanem tukaj.”

 

Gruzijka Ketevan Neparidze je v Slovenijo prišla pred štirimi leti in začela študirati okoljevarstvene vede. Slovenija pa ni bila njena prva izbira. “Najbolj zabavno je dejstvo, da sploh nisem poslala prošnje v Slovenijo, ampak v Estonijo in na Češko, potem pa sem dobila povabilo univerze v Novi Gorici. Prišla sem najprej za eno leto, potem pa sem se odločila, da bom ostala in diplomirala. Po koncu študija sem dobila pripravništvo v Nemčiji, nato pa sem iskala možnosti za delo ali nadaljevanje študija v Sloveniji, saj sem se v državo zaljubila. Na srečo so mi ponudili štipendijo, tako da zdaj študij nadaljujem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.”

 

Glavni razlog, da je Milica Rajković, ki študira sociologijo in kadrovski menedžment, za študij izbrala Slovenijo, je bil to, da je pred tem že obiskala Ljubljano kot turistka. Z zdajšnjo štipendijo plača večino bivanjskih stroškov. Poleg tega pa kot ena izmed najboljših študentk univerze v Podgorici prejema tudi štipendijo ministrstva za izobraževanje v Črni gori.


Vsi video intervjuji so dostopni tudi z angleškimi podnapisi na tej povezavi. 


12.04.2014

Barvitost kultur na Trubarjevi v Ljubljani

V lanskem letu je Slovenija na prvi stopnji odločala o 195 prošnjah za azil, zavrnila jih je 82 odstotkov, povprečje Unije pa je 65 odstotkov.


05.04.2014

Parlamentarni odbori in komisije

Cela vrsta jih je – parlamentarnih odborov in tudi parlamentarnih komisij. Tri od teh slednjih so celo preiskovalne. Prav pri teh pa se, glede na to, da doslej še nobena od njih obravnavani zadevi ni prišla do dna, poraja vprašanje, komu ali čemu so sploh namenjene.


29.03.2014

Znanstveni lažnivi kljukci

Japonski znanstveniki so pred nekaj tedni objavili revolucionarno odkritje, kako iz odraslih mišjih celic pridobiti matične celice. Videti je bilo je skoraj preveč enostavno, da bi bilo res. Novico so svetovni mediji v hipu pograbili. Toda - ali vendarle ni bilo malo preveč enostavno in so nas vse – tako strokovno kot laično javnost – naplahtali? Ta mesec namreč vse več očitkov zbuja sum, da je bilo z objavo nekaj narobe, da je šlo nemara celo za prevaro. Z znanstveniki se bomo v Reakciji poglobili v ozadje primera, pregledali bomo, kako pogoste so prevare v znanstvenih objavah in izpostavili nekatere najbolj nenavadne primere.


01.03.2014

Varna svetilka

Slovenija je močno svetlobno onesnažena država.


25.01.2014

Verska oskrba v Slovenski vojski

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


18.01.2014

Kdo ima korist od medgeneracijskega konflikta?

Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?


18.01.2014

Kdo ima korist od medgeneracijskega konflikta?

Je opozarjanje na stisko mladih in starejših res le sprožanje medgeneracijskega konflikta in zakaj je lažje govoriti, kaj vse smo naredili narobe, kot poiskati rešitve?


11.01.2014

Sprti veterani?

V veteranskih organizacijah pravijo, da si leta 2011 ustanovljeno Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve prisvaja zasluge pri osamosvojitvi države, da gre za politično motivirano združenje, ki pa ni veteranska organizacija. V združenju to zanikajo ter dodajajo, da sta za nesoglasja oziroma sprtost krivi veteranski organizaciji, ki se zavzemata samo za svoje privilegije. Prišlo je celo tako daleč, da tudi na proslavah ali na raznih obeležitvah spominskih dogodkov ne nastopajo skupaj.


05.01.2014

Reakcija 4. 1. 2014

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


21.12.2013

Družbeno koristno delo za obsojene

Sodnik lahko obsojencu namesto zapora ali denarne kazni prisodi tudi družbeno koristno delo. To pomeni, da mora opraviti določeno število ur dela v dobro skupnosti. Pri tem imajo veliko vlogo tudi centri za socialno delo, ki obsojenca navadno napotijo v kakšno od neprofitnih organizacij. Nekateri si delo najdejo tudi sami. Veliko pa je tudi primerov, ko centri za socialno delo dela obsojencu ne najdejo ... Raziskovali smo, kaj se zgodi v teh primerih. Pa tudi, kdo družbeno koristno delo sploh lahko opravlja.


14.12.2013

Ukrajina med Rusijo in Evropsko unijo

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


07.12.2013

Dekriminalizacija konoplje v zdravstvene namene?

Soočamo argumente pobudnikov sprememb zakonodaje, bolnikov, ki so prepričani, da jim je prav konoplja pomagala pri izboljšanju zdravstvenega stanja, in zdravnika, ki ima do množične uporabe pripravkov iz konoplje precejšnje zadržke.


30.11.2013

Romska gostilna

“Rad imam ciganski golaž, cigansko muziko, a ne v svoji hiši!” Restavracijo Románi kafenáva z romskimi specialitetami in zaposlenimi Romi sta si zamislila združenje EPeKa in mariborsko romsko društvo Románo Prálipe. Toda romski restavraciji v Mariboru mnogi tudi nasprotujejo. Zakaj?


23.11.2013

Medijsko ogledalo

Novinarji kritično obravnavamo predvsem druge, zato je prav, da tudi sebi nastavimo ogledalo. Na medijskem festivalu Naprej/Forward so o prihodnosti slovenskih medijev razmišljali angažirani bralci, gledalci in poslušalci različnih strok.


16.11.2013

Slovenija, pribežališče "umazane" industrije?

Slovenija je po podatkih Eurostata na tretjem mestu po onesnaženosti z ozonom in na desetem po onesnaženosti s trdimi delci PM10. Poročilo, ki ga je Evropska agencija za okolje (EEA) objavila ta teden, kaže, da sta dva glavna onesnaževalca zraka, ozon in trdi delci, še vedno vzrok težav z dihanjem, povzročata kardiovaskularne bolezni in krajšata življenjsko dobo. K onesnaženju zraka v Evropi največ prispevajo promet, kmetijstvo, gospodinjstva in industrija. K slednji smo se ozrli v tokratni Rekaciji. Preverili smo teze, ali je Slovenija res pribežališče umazane industrije, ali pri nas res nagrajujejo s prestižnimi gospodarskimi nagradami, kar drugod zapirajo, in ali drži, da Evropska unija, kljub vse strožjim okoljskim standardom, tolerira energetsko potratnost, ker ima za to interes.


09.11.2013

Krvava zgodovina kolonializma

Raziskovalka kolonialne zgodovine bo spregovorila o človeških živalskih vrtovih in razstavljanju ljudi.


02.11.2013

Položaj mladih po upokojitvi staršev

Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci. Zelo malo pa slišimo o tem, da zanje zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno skrbijo njihovi starši.


19.10.2013

Kako telesno dejavni so mladi?

Več kot polovica mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ne dosega priporočenega obsega telesne dejavnosti. Zato nas je zanimalo, kaj iz široke ponudbe telesnih aktivnosti mlade sploh pritegne? Ali jih zanje izberejo kar starši? Preverili pa smo tudi, ali se je po končani "Eurobasket evforiji" kaj povečalo zanimanje za košarko ...


12.10.2013

Gensko spremenjene rastline

Za soboto so po svetu napovedani protesti proti korporaciji Monsanto. V Sloveniji večjih protestov ne pričakujemo, je pa razprava o gensko spremenjenih rastlinah v Evropi spet postala zelo vroča.


05.10.2013

Ustavljene ZDA

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


Stran 12 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov