Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na študentsko izmenjavo ... v Slovenijo!

01.12.2018

Predstavljamo štiri študentke in dva študenta iz šestih držav, ki so prišli v Slovenijo študirat in nabirat znanje ter izkušnje.

Predstavljamo štiri študentke in dva študenta iz šestih držav, ki so prišli v Slovenijo študirat in nabirat znanje ter izkušnje

Kaj jim pomeni študijska izmenjava in kako bodo pridobljeno znanje unovčili v svoji državi?

Zvezdan Lončarević iz Srbije je študent na podiplomskem programu na Inštitutu Jožef Stefan. Poskuse izvaja na humanoidnem robotu Talosu. Zvezdan pravi, da je to najboljši robot za takšne poskuse. Na svetu so samo trije in eden je na Inštitutu, tako da je tudi čast delati s takšno tehnologijo.

 

Ludemila Silva prihaja iz Zelenortskih otokov, v Sloveniji živi že šest let in študira medicino. “Od otroštva sem si želela študirati medicino, tako da ko sem videla razpis se mi je zdela odlična priložnost za študij in učenje novega jezika.”

 

Iana Bilynets je iz Ukrajine iz majhnega mesta Dorobratovo na goratem zahodu države. Opozarja, da ga morda ljudje ne poznajo, vendar je del njene identitete. V Sloveniji obiskuje doktorski študij. Raziskuje, kako ljudje v turizmu ravnajo “zeleno”. V praksi to pomeni, da poskuša turiste naučiti vedenja, ki ne škoduje okolju.

 

Amar Toplić prihaja iz Bosne in Hercegovine – v Sloveniji pa študira socialno delo in dela kot mladinski delavec. “Način študiranja in pristopa k študentu mi je tukaj zelo všeč. Imate toliko možnosti za izražanje svojega mnenja ter da nekaj delate sami. To v Bosni in Hercegovini ni mogoče. To se mi je zdelo odlično in sem začel razmišljati, da celo ostanem tukaj.”

 

Gruzijka Ketevan Neparidze je v Slovenijo prišla pred štirimi leti in začela študirati okoljevarstvene vede. Slovenija pa ni bila njena prva izbira. “Najbolj zabavno je dejstvo, da sploh nisem poslala prošnje v Slovenijo, ampak v Estonijo in na Češko, potem pa sem dobila povabilo univerze v Novi Gorici. Prišla sem najprej za eno leto, potem pa sem se odločila, da bom ostala in diplomirala. Po koncu študija sem dobila pripravništvo v Nemčiji, nato pa sem iskala možnosti za delo ali nadaljevanje študija v Sloveniji, saj sem se v državo zaljubila. Na srečo so mi ponudili štipendijo, tako da zdaj študij nadaljujem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.”

 

Glavni razlog, da je Milica Rajković, ki študira sociologijo in kadrovski menedžment, za študij izbrala Slovenijo, je bil to, da je pred tem že obiskala Ljubljano kot turistka. Z zdajšnjo štipendijo plača večino bivanjskih stroškov. Poleg tega pa kot ena izmed najboljših študentk univerze v Podgorici prejema tudi štipendijo ministrstva za izobraževanje v Črni gori.


Vsi video intervjuji so dostopni tudi z angleškimi podnapisi na tej povezavi. 


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Na študentsko izmenjavo ... v Slovenijo!

01.12.2018

Predstavljamo štiri študentke in dva študenta iz šestih držav, ki so prišli v Slovenijo študirat in nabirat znanje ter izkušnje.

Predstavljamo štiri študentke in dva študenta iz šestih držav, ki so prišli v Slovenijo študirat in nabirat znanje ter izkušnje

Kaj jim pomeni študijska izmenjava in kako bodo pridobljeno znanje unovčili v svoji državi?

Zvezdan Lončarević iz Srbije je študent na podiplomskem programu na Inštitutu Jožef Stefan. Poskuse izvaja na humanoidnem robotu Talosu. Zvezdan pravi, da je to najboljši robot za takšne poskuse. Na svetu so samo trije in eden je na Inštitutu, tako da je tudi čast delati s takšno tehnologijo.

 

Ludemila Silva prihaja iz Zelenortskih otokov, v Sloveniji živi že šest let in študira medicino. “Od otroštva sem si želela študirati medicino, tako da ko sem videla razpis se mi je zdela odlična priložnost za študij in učenje novega jezika.”

 

Iana Bilynets je iz Ukrajine iz majhnega mesta Dorobratovo na goratem zahodu države. Opozarja, da ga morda ljudje ne poznajo, vendar je del njene identitete. V Sloveniji obiskuje doktorski študij. Raziskuje, kako ljudje v turizmu ravnajo “zeleno”. V praksi to pomeni, da poskuša turiste naučiti vedenja, ki ne škoduje okolju.

 

Amar Toplić prihaja iz Bosne in Hercegovine – v Sloveniji pa študira socialno delo in dela kot mladinski delavec. “Način študiranja in pristopa k študentu mi je tukaj zelo všeč. Imate toliko možnosti za izražanje svojega mnenja ter da nekaj delate sami. To v Bosni in Hercegovini ni mogoče. To se mi je zdelo odlično in sem začel razmišljati, da celo ostanem tukaj.”

 

Gruzijka Ketevan Neparidze je v Slovenijo prišla pred štirimi leti in začela študirati okoljevarstvene vede. Slovenija pa ni bila njena prva izbira. “Najbolj zabavno je dejstvo, da sploh nisem poslala prošnje v Slovenijo, ampak v Estonijo in na Češko, potem pa sem dobila povabilo univerze v Novi Gorici. Prišla sem najprej za eno leto, potem pa sem se odločila, da bom ostala in diplomirala. Po koncu študija sem dobila pripravništvo v Nemčiji, nato pa sem iskala možnosti za delo ali nadaljevanje študija v Sloveniji, saj sem se v državo zaljubila. Na srečo so mi ponudili štipendijo, tako da zdaj študij nadaljujem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.”

 

Glavni razlog, da je Milica Rajković, ki študira sociologijo in kadrovski menedžment, za študij izbrala Slovenijo, je bil to, da je pred tem že obiskala Ljubljano kot turistka. Z zdajšnjo štipendijo plača večino bivanjskih stroškov. Poleg tega pa kot ena izmed najboljših študentk univerze v Podgorici prejema tudi štipendijo ministrstva za izobraževanje v Črni gori.


Vsi video intervjuji so dostopni tudi z angleškimi podnapisi na tej povezavi. 


17.01.2015

Kako dober je zrak v Sloveniji?

Obcestni prostor ob mestnih vpadnicah v naših največjih mestih je večinoma pretirano onesnažen s prašnimi delci in nevarnimi plini, še zlasti pozimi. Še več kot promet k slabi kakovosti zraka prinesejo neustrezna individualna kurišča, zlasti v predmestjih in slabo prevetrenih krajih. Slab zrak na svetu na leto ubije več ljudi kot malarija, v Sloveniji pa je večji krvnik kot prometne nesreče. Kaj bi morali storiti za bolj neoporečen zrak, ki ga dihamo?


10.01.2015

Romske poroke otrok

Prisilne poroke romskih deklic so še danes tabu. Zato, ker je pri nas toliko nestrpnosti, pa tudi zato, ker je na tem področju velika strokovna praznina. Smo država, v kateri otroške poroke niso kriminalizirane, še zmeraj pa nimamo niti definicije prisilne poroke. Centri za socialno delo so v letu 2013 zabeležili 11 primerov prisilnih porok, nevladne organizacije pa 21. Pogosto so to neuradno sklenjene zakonske zveze, deklice pa končajo s šolanjem in se poročijo že pri 12. letih. Zakaj pri tem ni nepomembno, da številni otroci v nekaterih romskih naseljih še zmeraj nimajo dostopa do elektrike in vode?


03.01.2015

AirBNB – kako oddajati stanovanje za kratek čas?

Praktično ni sodobnega popotnika, ki ne bi poznal AIR BNB, ki v svoji bazi ponuja več kot 800 tisoč namestitev v 33 tisoč mestih 192 državah sveta. Tržni delež jim vztrajno raste in zato postajajo trn v peti tradicionalnim ponudnikom turističnih namestitev, mestom in državam saj poslovanje prek spleta omogoča, da se gostitelji izognejo plačilu taks in dajatev, kar je v različnih državah zelo različno urejeno.


27.12.2014

100 dni vlade Mira Cerarja

Mineva sto dni odkar je mandat pričela vlada Mira Cerarja. Kaj se je in kaj se ni v tem času zgodilo. V pogovoru s predstavniki stroke, nevladnih organizacij in novinarji.


20.12.2014

Kako učiteljski poklic spet postaviti na čvrste noge?

V Veliki Britaniji več kot polovica učiteljev zaradi stresa preneha poučevati v le petih letih po začetku kariere. Tudi v Sloveniji niso učitelji v nič kaj zavidljivem položaju. Zakaj je šola vse bolj v krču obrambnega položaja? So sodobne generacije mladih res tako nemogoče in prehod v digitalno dobo tako silovit? Kot pravijo naši sogovorniki, lahko gordijski vozel presekajo predvsem učitelji sami! Kako učiteljski poklic spet postaviti na čvrste noge in kako šolo ustvariti bolj progresivno, raziskujemo v tokratni Reakciji.


13.12.2014

Kdo želi postati prostovoljec?

To se sprašuje video norveške organizacije SAIH, parodija na oddajo Kdo želi postati milijonar, v kateri se mlada Evropejka poteguje za glavno nagrado – priložnost, da reši Afriko. Mednarodno prostovoljstvo, predvsem v državah globalnega juga, zadnja leta sproža veliko vprašanj. Ali gre za enakovredno partnerstvo med državami ali za novo obliko kolonializma? Ali mednarodno prostovoljstvo ruši ali utrjuje stereotipe in kako poiskati pot do bolj enakovrednega prostovoljskega sodelovanja, ki bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Odgovore bo iskala tokratna Reakcija.


13.12.2014

Kdo želi postati prostovoljec?

To se sprašuje video norveške organizacije SAIH, parodija na oddajo Kdo želi postati milijonar, v kateri se mlada Evropejka poteguje za glavno nagrado – priložnost, da reši Afriko. Mednarodno prostovoljstvo, predvsem v državah globalnega juga, zadnja leta sproža veliko vprašanj. Ali gre za enakovredno partnerstvo med državami ali za novo obliko kolonializma? Ali mednarodno prostovoljstvo ruši ali utrjuje stereotipe in kako poiskati pot do bolj enakovrednega prostovoljskega sodelovanja, ki bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju in razumevanju. Odgovore bo iskala tokratna Reakcija.


06.12.2014

Planica Reakcija

Ta teden so se pri nas mudili predstavniki Evropske komisije, ki so prišli preverit, kako Slovenija uresničuje projekte sofinancirane s kohezijskimi sredstvi. Ti, sicer redni obiski imajo poleg teoretičnega seveda tudi praktični del in med drugim so si ogledali tudi potek del v Planici. Z videnim so bili zadovoljni, še posebej tudi z zagotovili na slovenski strani, da bo projekt zaključen v roku, torej do konca leta 2015, kar pomeni, da evropska sredstva, čeprav se je o tem zaradi različnih zapletov veliko govorilo, niso ogrožena.


29.11.2014

Življenje s HIV-om

Ko so se leta 1981 pojavili prvi primeri nove bolezni, ki so jo poimenovali AIDS, nihče ni poznal njenega vzroka. Danes, približno tri desetletja potem, ko so znanstveniki odkrili virus HIV kot povzročitelja, se je diagnoza iz smrtne obsodbe spremenila v kronično bolezen. Zaradi napredka pri zdravljenju, ki je osebam, ki živijo s HIV-om, omogočil razmeroma normalno življenje, sta stigma in diskriminacija zdaj poglavitni težavi, s katerima se srečujejo. Tudi zato je le malo tistih, ki bi o osebnih izkušnjah življenja s HIV-om govorili javno in odkrito. Boštjan je to storil. Zakaj? Tudi o tem v tokratni sobotni Reakciji.


22.11.2014

Ogledalo medijski sceni

Je uravnoteženost poročanja nujna vsakokratna novinarska norma ali kolaps uredniške avtonomije? Smo mediji preveč površni ne le v razkrivanju afer, pač pa tudi pri predstavljanju pozitivnih in uspešnih zgodb? Kakšen je davek zahtevani hitrosti, kdo ne dela domačih nalog in zakaj lahko članek tudi ubija? Na festivalu Naprej/Forward je medijskim vsebinam in novinarski stroki ogledalo nastavilo 5 sogovornikov, ki opazujejo ali sooblikujejo medijsko krajino pri nas.


15.11.2014

Forum inovacij

Menda smo Slovenci inovativen narod. Pa vendar v Evropski uniji nismo med najboljšimi. V zgodovini smo prispevali izum fotografije na stekleni plošči kaplana Janeza Avguština Puharja, Jurij Vega je znan po točnosti in uporabnosti logaritmov kot računskega pripomočka, Janez Puh pa je leta 1889 izdelal prvo kolo, ki je bilo priročnejše in varnejše kot dotedanja. Kazalec naše današnje inovativnosti je že nekaj let Slovenski forum inovacij, ki je letos potekal devetič. V vseh devetih letih je bilo prijavljenih skupaj 1542 inovacij.


08.11.2014

Razvoj 3D tiska

V reakciji smo tokrat pod drobnogled vzeli 3D tisk, natančneje, kako se je razvijal in kje so njegove prednosti in slabosti.


25.10.2014

Reakcija tema in svetloba

S premikom ure na zimski čas in jesenskim krajšanjem dneva se dozdeva, da se v naš vsakdanjik plazi tema. Toda se res? V sodobni digitalni dobi spreminjanja cikla svetloba-tema skorajda ne zaznamo več – na vsakem koraku so luči! Ne brlijo le na ulicah in trgih, včasih tudi tam, kjer ni treba; temveč se trdovratno bleščijo tudi v naših domovih – in to pozno v noč, ko bi moralo naše telo počivati. Kako svetla je sedanjost in ali je to mračna napoved za prihodnost, se s strokovnjaki sprašujemo v sobotni Reakciji.


18.10.2014

Poštne znamke pod lupo

Čeprav so majhne, merijo le približno 30 krat 40 milimetrov, pa je okoli njih vedno polno zgodb. Z njimi se po svetu spomnijo na številne osebe, živalske vrste, dogodke in posebnosti države. Bolj ali manj posrečeno. Egipčanska pošta je na znamki, posvečeni Sueškemu prekopu uporabila motiv Panamskega. Pri nas so jih zadnje čase najbolj obletavali netopirji, ko se je izkazalo, da so uporabljene fotografije na naših poštnih znamkah pobrane z interneta brez vednosti tujih avtorjev fotografij. Kdo preverja avtentičnost motivov poštnih znamk, če sploh kdo, in kaj je močnejše: etični kodeks oblikovalca ali internet, ki ponuja lažjo pot do oblikovanja? Vse to nas bo zanimalo v sobotni Reakciji, kjer bomo preverili tudi, kakšna je sploh pot poštne znamke, preden pristane v albumih filatelistov.


11.10.2014

Simbioza Giba

Posvečamo se rekreaciji starejših. Sredi oktobra je namreč spet čas za Simbiozo, ki je tokrat namenjena gibanju. Kakšna vadba je najbolj primerna, kako lahko tudi športni centri privabijo starejše in kdo so tisti oranžni poskočneži, ki vsako jutro širom Slovenije pretegujejo svoje telo?


04.10.2014

Pravica oseb z odvzeto opravilno sposobnostjo do partnerstva

Ljubezni in partnerstvu oseb z zmernimi in težjimi motnjami v duševnem zdravju načeloma ne javnost ne stroka ne nasprotujeta več, še vedno pa ostaja tabu njihova spolnost in odločanje o rojstvu otrok. Kdo torej pri osebah z odvzeto opravilno sposobnostjo odloča o tem, koliko ljubezni smejo tudi udejanjiti?


27.09.2014

Reakcija- mladi alkohol

V tokratni Reakciji se odzivamo na porast zastrupitev z alkoholom med mladimi. Kaj lahko storijo starši, kako ustrezna in učinkovita je zakonodaja? In kako se nenazadnje spreminja odnos mladih do alkohola?


20.09.2014

Soustvarjanje kulture

Tretjo septembrsko soboto, na mednarodni dan gluhih, bomo sledili motu letošnjega tedna gluhih »raznolikost bogati« in predstavili nekaj zanimivih koščkov kulturnega mozaika. V eni izmed preteklih Reakcij smo že razširjali obzorja kulturnega, takrat smo pozornost namenili dostopnosti do kulturnih ustanov. Tokrat pa obzorja širimo s kulturniki, ki s svojim delom rušijo stereotipe, gradijo mostove, opogumljajo in osveščajo, predvsem pa (so)ustvarjajo naš raznolik kulturni prostor.


13.09.2014

Avtoštop na spletu

Povezovanje ljudi za skupni prevoz v službo v večja slovenska mesta, ki sopotnike iščejo tudi s pomočjo spleta, je že postalo nekaj običajnega. Medtem ko pri nas še vedno ni prisotna aplikacija UBER, ki predstavlja alternativo taksistom v večjih mestih. Ta povzroča težave predvsem taksistom, ki jim po njihovem mnenju posega v njihovo delo. V Nemčiji so se taksisti in predstavniki UBER-ja že soočili tudi na sodišču. Vseeno pa smo v Reakciji tudi preverili, kdaj bi se lahko v Sloveniji zgodilo, da bi se nekdo začel načrtno ukvarjati s prevozi in to ponujal prek spletne aplikacije, kot ostali.


06.09.2014

Zgodba o divjih prašičih

Na okroglem 10. svetovnem kongresu o divjem prašiču je Slovenija gostila približno 100 strokovnjakov iz 22 držav starega kontinenta, pa tudi držav z drugih celin. Tudi divji prašič živi na vseh celinah, na nekatere je prišel ob pomoči človeka, drugam si je pomagal sam.


Stran 10 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov