Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novoletna turneja štirih skakalnic, turneja hrenovk

05.01.2019

Pomen Novoletne skakalne turneje, spomini slovenskih skakalcev, ki so orali ledino, marketinška vloga in anekdote. Turneja kot je še niste poznali

Pomen Novoletne skakalne turneje, spomini slovenskih skakalcev, ki so orali ledino, marketinška vloga in anekdote. Turneja kot je še niste poznali

Po novoletnem koncertu z Dunaja, še tekma novoletne turneje v Garmisch-Partenkirchnu. To je klasika, to je, vsaj za naš del sveta, tradicija.

Ima pa vrhunec skakalne sezone več imen – Novoletna turneja, turneja štirih skakalnic, poimenovana je bila tudi po nekaterih pokroviteljih, skakalci in trenerji pa so jo poimenovali:

“Turneja hrenovk, tako kot je je bila pred tem turneja sendvičev v Ameriki ko smo še imeli turneje onkraj luže.”Matjaž Zupan

“Hrenovke so tradicija tukaj, smo ji včasih rekli hrenovka turneja, ker so tu vedno ponudili hrenovke za malico.”Miran Tepeš

Turneja je imela vselej nemško-avstrijsko rivalstvo, logično glede na geografsko umestitev in tudi uspešnost obeh držav, ki imata po 16 skupnih zmagovalcev. Avstrijci so od leta 2009 do leta 2015 poskrbeli za najdaljšo, kar 6-letno prevlado ene države. Najuspešnejši skakalec je Janne Ahonen s petimi naslovi, Finci pa imajo tako kot Nemci in Avstrijci po 16 naslovov, Norvežani deset, vse ostale države skupnih zmagovalcev do letos le devet naslovov. Omenjeno rivalstvo skrbi za polne tribune – letos sta bila na nemškem delu turneje stadiona razprodana, v Innsbrucku že ne več, vprašanje, kako bo v nedeljo v Bischofshofnu, ko se obeta Japonska skupna zmaga.

Višina nagradnega sklada je neprimerljiva z ostalimi zimskimi športi, a zato obstaja razlaga:

“Poskusite primerjati športe, ki se jih ne da primerjati. V smučarskem teku, alpskem smučanju in drugih zimskih športih je v ozadju industrija, turizem, … Smučarski skoki so zares “nišni” šport in ko želimo primerjati smučarske skoke z drugimi zimskimi športi jih lahko primerjamo s hitrostnim drsanjem in športi v ledenem žlebu, s športi, ki ne morejo prodati ničesar iz njihovega športa. Kaj lahko prodamo ljudem, na koga se lahko zanesemo če pride do odpovedi? Proizvajalci smuči, čevljev, čelad. To je povsem drugačna osnova, saj mi živimo od medijskega produkta in ničesar drugega. In v tem smo dobri.”Walter Hofer, direktor Svetovnega pokala

Slika z Novoletne turneje gre po celem svetu in tudi letos smo opazili reportersko mesto naših hrvaških kolegov, lansko novoletno tekmo si je ogledalo 75 milijonov gledalcev po celem svetu in v tem pogledu je Novoletna turneja absolutni zimski športni vrhunec.


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Novoletna turneja štirih skakalnic, turneja hrenovk

05.01.2019

Pomen Novoletne skakalne turneje, spomini slovenskih skakalcev, ki so orali ledino, marketinška vloga in anekdote. Turneja kot je še niste poznali

Pomen Novoletne skakalne turneje, spomini slovenskih skakalcev, ki so orali ledino, marketinška vloga in anekdote. Turneja kot je še niste poznali

Po novoletnem koncertu z Dunaja, še tekma novoletne turneje v Garmisch-Partenkirchnu. To je klasika, to je, vsaj za naš del sveta, tradicija.

Ima pa vrhunec skakalne sezone več imen – Novoletna turneja, turneja štirih skakalnic, poimenovana je bila tudi po nekaterih pokroviteljih, skakalci in trenerji pa so jo poimenovali:

“Turneja hrenovk, tako kot je je bila pred tem turneja sendvičev v Ameriki ko smo še imeli turneje onkraj luže.”Matjaž Zupan

“Hrenovke so tradicija tukaj, smo ji včasih rekli hrenovka turneja, ker so tu vedno ponudili hrenovke za malico.”Miran Tepeš

Turneja je imela vselej nemško-avstrijsko rivalstvo, logično glede na geografsko umestitev in tudi uspešnost obeh držav, ki imata po 16 skupnih zmagovalcev. Avstrijci so od leta 2009 do leta 2015 poskrbeli za najdaljšo, kar 6-letno prevlado ene države. Najuspešnejši skakalec je Janne Ahonen s petimi naslovi, Finci pa imajo tako kot Nemci in Avstrijci po 16 naslovov, Norvežani deset, vse ostale države skupnih zmagovalcev do letos le devet naslovov. Omenjeno rivalstvo skrbi za polne tribune – letos sta bila na nemškem delu turneje stadiona razprodana, v Innsbrucku že ne več, vprašanje, kako bo v nedeljo v Bischofshofnu, ko se obeta Japonska skupna zmaga.

Višina nagradnega sklada je neprimerljiva z ostalimi zimskimi športi, a zato obstaja razlaga:

“Poskusite primerjati športe, ki se jih ne da primerjati. V smučarskem teku, alpskem smučanju in drugih zimskih športih je v ozadju industrija, turizem, … Smučarski skoki so zares “nišni” šport in ko želimo primerjati smučarske skoke z drugimi zimskimi športi jih lahko primerjamo s hitrostnim drsanjem in športi v ledenem žlebu, s športi, ki ne morejo prodati ničesar iz njihovega športa. Kaj lahko prodamo ljudem, na koga se lahko zanesemo če pride do odpovedi? Proizvajalci smuči, čevljev, čelad. To je povsem drugačna osnova, saj mi živimo od medijskega produkta in ničesar drugega. In v tem smo dobri.”Walter Hofer, direktor Svetovnega pokala

Slika z Novoletne turneje gre po celem svetu in tudi letos smo opazili reportersko mesto naših hrvaških kolegov, lansko novoletno tekmo si je ogledalo 75 milijonov gledalcev po celem svetu in v tem pogledu je Novoletna turneja absolutni zimski športni vrhunec.


14.05.2016

Femicid

V 13-ih letih se je v Sloveniji zgodilo 92 poskusov umorov žensk, v katerih je bil storilec njihov intimni partner. Približno 40 odstotkov žensk je pri tem umrlo. V zadnjih letih skoraj ne mine mesec, ko mediji ne bi poročali o umorih žensk. Intimno partnerski umori niso osamljeni dogodki, ki se zgodijo nepričakovano zaradi trenutnega besa ali izbruha strasti. So le zadnje dejanje v spirali nasilja nad ženskami, zato je nasilje treba ustaviti čim prej. Partnerji povzročijo 43 odstotkov vseh umorov žensk, pri umorih moških pa so partnerke povzročiteljice v sedmih odstotkih. Več kot 90 odstotkov povzročiteljev nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih so moški.


06.05.2016

Nevzdržne razmere za begunce na Hiosu

Hios, otok v Egejskem morju, kamor so iz 8 kilometrov oddaljene Turčije begunci v Evropo začeli prihajati že pred sirsko vojno. Hios je veljal za prehodno točko. Zdaj pa so tam že dva meseca begunci ujeti v namestitvenih centrih, ki bolj spominjajo na taborišča. Čedalje več napetosti pa je zaznati med lokalnimi prebivalci, ki so glede sobivanja z begunci razdeljeni.


30.04.2016

Droni so, predpisov ni

Pravilnik oziroma uredba o brez pilotnih letalnih napravah (gre za tako imenovane drone) bi morala biti sprejeta že leta 2014, a zaradi birokratskih postopkov na Agenciji za civilno letalstvo ter Ministrstvu za infrastrukturo, se to do danes še ni zgodilo. Tudi do medresorskega usklajevanja še ni prišlo, čeprav na Ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da bo uredba sredi meseca maja že sprejeta.


23.04.2016

Sovražni govor

“Ljudje so polni strahov, te strahove pa je treba opredmetiti. V primeru beguncev v Sloveniji je več kot očitno, da so ljudje strahove opredmetili v predsodkih in jih obesili na kužnega subjekta, ki se mu reče begunec.” Tako Janez Markeš, ki pravi, da ob sistematičnem spodbujanju nesporazumov in sovražnosti v družbi kužni subjekt postanejo tudi novinarji, hkrati pa ob porastu sovražnega govora opozarja tudi na odgovornost medijev. Dragan Petrovec spomni na zgodovinske vzporednice, Dragica Wedam Lukić pa ne razkorak med prakso slovenskih sodišč in evropskega sodišča za človekove pravice. Rok Čeferin se ne strinja s posameznimi odločitvami tožilstva in se sprašuje, kaj lahko bolj ogrozi javni red in mir kot pozivi k streljanju na begunce. Kje so meje med sovražnim govorom in resničnim nasiljem? Zakaj je pri nas posledica sovražnega govora pogosto le porast politične priljubljenosti?


16.04.2016

Davki slovenskih športnikov doma in v tujini

Afera s Panamskimi dokumenti omenja tudi dva slovenska športnika s podjetjem v davčni oazi. Na kakšen način sploh prejemajo svoj zaslužek slovenski športniki v domovini in tujini? Pozanimali smo se o njihovem statusu in o tem, kako je njihova usoda povezana z mednarodnimi finančnimi praksami. Kako je s plačami slovenskih športnikov, davki in nikoli izplačanimi zaslužki? Odgovore smo poiskali pri športnikih, klubskih funkcionarjih in davčnih strokovnjakih.


09.04.2016

Prostitucija v Sloveniji

Prostitucija ni aktualna samo na twiterju. Slovenska policija je zaključila preiskavo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije, Francija pa je kriminalizirala plačevanje spolnih uslug. V Sloveniji je prostitucija dekriminalizirana, ni pa regulirana. Bi morala biti? Spregovorili bosta tudi osebi s težkimi izkušnjami s spolnim delom pri nas in v tujini.


26.03.2016

Kjer je volja, je pomoč

Med številnimi nestrpnimi pripombami ob aktualni krizi smo kdaj lahko slišali tudi “a vzemi si te begunce domov!”. Ampak ali jih res lahko? Begunce z že urejenim statusom še morda, pri prosilcih za mednarodno zaščito, ki so po zakonodaji praviloma nastanjeni v azilnih centrih, pa se stvari že zapletejo. V Reakciji bomo preverili tudi, kako lahko po zaprtju balkanske migracijske poti vsak pomaga beguncem, prosilcem za azil in otrokom brez spremstva, tudi pri njihovi integraciji v našo družbo. Takšna oblika prostovoljstva terja od posameznika zavezo, čas in tudi odgovornost.


12.03.2016

Vloga novih spletnih turističnih platform

S prihodom novih spletnih in mobilnih turističnih platform so majhne garsonjere postale zaželeni apartmaji, stari spački pa zaželeni taksiji. Airbnb, Uber, BlaBlaCar in sorodne storitve spreminjajo tako vloge kot odnose v turizmu. Panoga je lani zrasla za 4,4 odstotka, zabeleženih je bilo kar milijardo in 200 milijonov prihodov turistov, ki so ostali čez noč. Podoben trend spremljamo že od leta 2010. Kljub tej navidezni stabilnosti pa se pod površjem statistik dogajajo tektonski premiki, ki v turizem hkrati vnašajo optimizem in nemir.


27.02.2016

Življenje z redkimi boleznimi

Vsaka neozdravljiva ali težko ozdravljiva bolezen bolniku in svojcem močno spremeni življenje. Bolniki z redkimi boleznimi, takimi, za katerimi zboli manj kot 5 prebivalcev med 10.000, pa lahko imajo težav še veliko več, saj zdravniki nimajo dovolj izkušenj in poti zdravljenja niso tako utečene kot pri boleznih, za katerimi zbolevajo tisoči.


20.02.2016

Brezgotovinska družba?

Če ste že prejeli novo plačilno kartico, potem ste eden tistih bančnih komitentov, ki boste v prihodnosti uporabljali brezstično plačilno kartico brez uporabe PIN kode. Nakup bo lažji, hitrejši. Pa bo tudi varnejši? Nasprotniki te tehnologije svarijo pred večjo možnostjo zlorabe v primeru izgube ali kraje. Ob tem pa omenjajo še, da je to dodaten korak k brezgotovinski družbi. Zato se bomo v Reakciji posvetili vprašanju, ali se bo z odpravo gotovine zmanjšalo delo na črno, organiziran kriminal in davčne utaje ali pa gre pri postopnem uvajanju brezgotovinske družbe za poskus dodatnega zaslužka finančnih ustanov in popolnega nadzora nad potrošniki?


13.02.2016

Zastonjkarske floskule

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


06.02.2016

Odložen vstop v šolo

Prvotni načrti, da bo vstop v devetletko bistveno bolj prilagojen šestletnikom tudi skozi igro in z zmanjšanjem storilnosti in tekmovalnosti, se v praksi iz leta v leto manj uresničujejo in tudi zato starši bodočih prvošolčkov vse pogosteje razmišljajo o odlogu šolanja. Kdaj je otrok zrel za vstop v šolo, so poznavanje abecede in številk, veščina zavezovanja vezalk ali potreba po plenički v nočnem času res zanesljivi kazalci za vpis v šolo ali proti njemu? Kdaj je za otroka primernejše, da mu omogočimo “dodatno leto otroštva” in kdaj bi s takim podaljševanjem bivanja v vrtcu otroku naredili škodo? O tem bosta razmišljali psihologinja Tina Merčnik, ravnateljica vrtca Hansa Christiana Andersena iz Ljubljane in specialna pedagoginja dr. Vanja Kishwarday s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.


23.01.2016

Zakaj jih radikalizem tako privlači?

Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija. Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo. Kakšno je psihološko ozadje, da se posameznik odloči in pridruži tovrstnim radikalnim idejam, kako deluje njihov propagandni stroj in kakšna – ne nazadnje – je krivda družbe. Odstiramo v tokratni Reakciji.


16.01.2016

Pritiski na nosečnice

Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.


16.01.2016

Pritiski na nosečnice

Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.


09.01.2016

Regulacija orožja v Evropi

Medtem ko ameriški predsednik zaostruje nadzor nad uporabo strelnega orožja, se je že skoraj 300.000 Evropejcev podpisalo pod peticijo proti predlogu, ki ga je po napadu v Parizu predstavila Evropska komisija. Kakšna so ozadja predloga direktive o strelnem orožju v Bruslju, koliko trgovcev z orožjem je v Sloveniji in kaj meni policija? Kako bo regulacija vplivala na črni trg? Bo direktiva le prvi korak k manj militarizirani Evropi?


19.12.2015

Spletne trgovine

S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.


12.12.2015

Uradnik lahko posamezniku močno zagreni življenje

Odzvali smo se na birokratke absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, zaradi katere bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka.


05.12.2015

Podnebni pogajalci tečejo nov krog

Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko o prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009? Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov. Bo kapital vendarle popustil pozivom k odgovornosti in kako (ne)enoten je svet v spoprijemanju s podnebnimi politikami, izveste v tokratni Reakciji.


28.11.2015

E-uprava: odzivi in vizija

Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.


Stran 7 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov