Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novoletna turneja štirih skakalnic, turneja hrenovk

05.01.2019

Pomen Novoletne skakalne turneje, spomini slovenskih skakalcev, ki so orali ledino, marketinška vloga in anekdote. Turneja kot je še niste poznali

Pomen Novoletne skakalne turneje, spomini slovenskih skakalcev, ki so orali ledino, marketinška vloga in anekdote. Turneja kot je še niste poznali

Po novoletnem koncertu z Dunaja, še tekma novoletne turneje v Garmisch-Partenkirchnu. To je klasika, to je, vsaj za naš del sveta, tradicija.

Ima pa vrhunec skakalne sezone več imen – Novoletna turneja, turneja štirih skakalnic, poimenovana je bila tudi po nekaterih pokroviteljih, skakalci in trenerji pa so jo poimenovali:

“Turneja hrenovk, tako kot je je bila pred tem turneja sendvičev v Ameriki ko smo še imeli turneje onkraj luže.”Matjaž Zupan

“Hrenovke so tradicija tukaj, smo ji včasih rekli hrenovka turneja, ker so tu vedno ponudili hrenovke za malico.”Miran Tepeš

Turneja je imela vselej nemško-avstrijsko rivalstvo, logično glede na geografsko umestitev in tudi uspešnost obeh držav, ki imata po 16 skupnih zmagovalcev. Avstrijci so od leta 2009 do leta 2015 poskrbeli za najdaljšo, kar 6-letno prevlado ene države. Najuspešnejši skakalec je Janne Ahonen s petimi naslovi, Finci pa imajo tako kot Nemci in Avstrijci po 16 naslovov, Norvežani deset, vse ostale države skupnih zmagovalcev do letos le devet naslovov. Omenjeno rivalstvo skrbi za polne tribune – letos sta bila na nemškem delu turneje stadiona razprodana, v Innsbrucku že ne več, vprašanje, kako bo v nedeljo v Bischofshofnu, ko se obeta Japonska skupna zmaga.

Višina nagradnega sklada je neprimerljiva z ostalimi zimskimi športi, a zato obstaja razlaga:

“Poskusite primerjati športe, ki se jih ne da primerjati. V smučarskem teku, alpskem smučanju in drugih zimskih športih je v ozadju industrija, turizem, … Smučarski skoki so zares “nišni” šport in ko želimo primerjati smučarske skoke z drugimi zimskimi športi jih lahko primerjamo s hitrostnim drsanjem in športi v ledenem žlebu, s športi, ki ne morejo prodati ničesar iz njihovega športa. Kaj lahko prodamo ljudem, na koga se lahko zanesemo če pride do odpovedi? Proizvajalci smuči, čevljev, čelad. To je povsem drugačna osnova, saj mi živimo od medijskega produkta in ničesar drugega. In v tem smo dobri.”Walter Hofer, direktor Svetovnega pokala

Slika z Novoletne turneje gre po celem svetu in tudi letos smo opazili reportersko mesto naših hrvaških kolegov, lansko novoletno tekmo si je ogledalo 75 milijonov gledalcev po celem svetu in v tem pogledu je Novoletna turneja absolutni zimski športni vrhunec.


Reakcija

409 epizod

Reakcija

409 epizod


S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.

Novoletna turneja štirih skakalnic, turneja hrenovk

05.01.2019

Pomen Novoletne skakalne turneje, spomini slovenskih skakalcev, ki so orali ledino, marketinška vloga in anekdote. Turneja kot je še niste poznali

Pomen Novoletne skakalne turneje, spomini slovenskih skakalcev, ki so orali ledino, marketinška vloga in anekdote. Turneja kot je še niste poznali

Po novoletnem koncertu z Dunaja, še tekma novoletne turneje v Garmisch-Partenkirchnu. To je klasika, to je, vsaj za naš del sveta, tradicija.

Ima pa vrhunec skakalne sezone več imen – Novoletna turneja, turneja štirih skakalnic, poimenovana je bila tudi po nekaterih pokroviteljih, skakalci in trenerji pa so jo poimenovali:

“Turneja hrenovk, tako kot je je bila pred tem turneja sendvičev v Ameriki ko smo še imeli turneje onkraj luže.”Matjaž Zupan

“Hrenovke so tradicija tukaj, smo ji včasih rekli hrenovka turneja, ker so tu vedno ponudili hrenovke za malico.”Miran Tepeš

Turneja je imela vselej nemško-avstrijsko rivalstvo, logično glede na geografsko umestitev in tudi uspešnost obeh držav, ki imata po 16 skupnih zmagovalcev. Avstrijci so od leta 2009 do leta 2015 poskrbeli za najdaljšo, kar 6-letno prevlado ene države. Najuspešnejši skakalec je Janne Ahonen s petimi naslovi, Finci pa imajo tako kot Nemci in Avstrijci po 16 naslovov, Norvežani deset, vse ostale države skupnih zmagovalcev do letos le devet naslovov. Omenjeno rivalstvo skrbi za polne tribune – letos sta bila na nemškem delu turneje stadiona razprodana, v Innsbrucku že ne več, vprašanje, kako bo v nedeljo v Bischofshofnu, ko se obeta Japonska skupna zmaga.

Višina nagradnega sklada je neprimerljiva z ostalimi zimskimi športi, a zato obstaja razlaga:

“Poskusite primerjati športe, ki se jih ne da primerjati. V smučarskem teku, alpskem smučanju in drugih zimskih športih je v ozadju industrija, turizem, … Smučarski skoki so zares “nišni” šport in ko želimo primerjati smučarske skoke z drugimi zimskimi športi jih lahko primerjamo s hitrostnim drsanjem in športi v ledenem žlebu, s športi, ki ne morejo prodati ničesar iz njihovega športa. Kaj lahko prodamo ljudem, na koga se lahko zanesemo če pride do odpovedi? Proizvajalci smuči, čevljev, čelad. To je povsem drugačna osnova, saj mi živimo od medijskega produkta in ničesar drugega. In v tem smo dobri.”Walter Hofer, direktor Svetovnega pokala

Slika z Novoletne turneje gre po celem svetu in tudi letos smo opazili reportersko mesto naših hrvaških kolegov, lansko novoletno tekmo si je ogledalo 75 milijonov gledalcev po celem svetu in v tem pogledu je Novoletna turneja absolutni zimski športni vrhunec.


27.06.2015

Lambert proti Franciji

Evropsko sodišče za človekove pravice je pred kratkim pritrdilo odločitvi francoskega pravosodja, ki je dalo zeleno luč, da 38-letnega tetraplegika Vincenta Lamberta odklopijo z aparata, ki ga ohranja pri življenju. Gre za odločitev, ki v Evropi predstavlja prelomnico, saj je Lambertu podobnih primerov samo v Franciji več tisoč. Je Evropsko sodišče za človekove pravice s to razsodbo res izgubilo vlogo vesti Evrope in ali so se vrata v zvezi z legalizacijo evtanazije v Evropi s tem res priprla?


20.06.2015

Seksting

Prodaja pametnih telefonov se še vedno zelo povečuje. To velja tako za Slovenijo kot cel svet. Kar 80 odstotkov mladostnikov med 13 in 17 letom in skoraj 90 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, uporablja pametne telefone. Ti še zdaleč niso več naprave za izmenjevanje tekstovnih sporočil in klicev, ampak se razvijajo v naprave za širjenje eksplicitnih fotografij in posnetkov. Kljub temu je danes še zmeraj številnim posameznikom nepoznan izraz seksting, čeprav je bil leta 2009 eden od finalistov za besedo leta pri ameriškem slovarju New Oxford American Dictionary.


06.06.2015

Javne kuhinje

Presenetljiv in presunljiv je podatek, da se v javnih kuhinjah prehranjuje vse več družin z mladoletnimi otroki.


30.05.2015

Tobačna industrija

Dve tretjini kadilcev umreta zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. Evropska tobačna direktiva od nas zahteva strožjo zakonodajo, toda tobačna industrija je zelo prilagodljiva.


23.05.2015

O fenomenu ljubiteljske kulture

Ljubiteljska kultura v Sloveniji je množična, a tako rekoč neraziskana dejavnost. Kdaj bomo dobili obsežnejše primerjalne študije tega področja? Ali prepoznamo v njej vrhunskost, nemalokrat na ravni profesionalcev? Zakaj je v primerjavi s profesionalno kulturo ljubiteljska redkeje, če sploh, zastopana v medijih? Kako je s financiranjem tega področja? In nenazadnje, ali v poskusih razumevanja ljubiteljske kulture dualizem profesionalno - ljubiteljsko morda pretirano poudarjamo? Navsezadnje druga z drugo dobro sodelujeta.


16.05.2015

Kriza v Makedoniji

V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.


16.05.2015

Kriza v Makedoniji

V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.


09.05.2015

Vinil je In!

Prodaja gramofonskih plošč zadnja leta narašča. Številni to pripisujejo trenutni modni muhi, spet drugi v porastu prodaje vinila vidijo rešilno bilko glasbene industrije, za katero skrbijo predvsem ljubitelji glasbe in zbiralci. Čeprav prodaja glasbe na splošno še vedno upada in so današnji zapisi na vinilnih ploščah drugačni, pa je nostalgija nekaterih toliko večja.


02.05.2015

Krasni novi svet

Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase? Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo z domačimi in tujimi strokovnjaki govorili v Reakciji.


25.04.2015

Natočimo si kozarec čiste pitne vode

Se v lagodnem prepričanju, da imamo pri nas vode v izobilju, ne zavedamo njenega pravega pomena? Kako je voda povezana z gospodarsko rastjo, privatizacijo in čezmernim potrošništvom? Kako drzni smo pri razmišljanju o potencialu vode. Kozarec vode smo si natočili skupaj z Lučko Kajfež Bogataj in Dušanom Plutom.


18.04.2015

Kako nastanejo prvaki

Vrhunski športni dosežki so plod mnogih dejavnikov: prirojenega talenta, psihološke pripravljenosti, sreče in seveda mnogih ur treninga. Katera od teh komponent je najpomembnejša? Športniki večinoma pravijo, da brez trdega dela ni uspeha, ne glede na talentiranost posameznika.


11.04.2015

Omejena neomejenost

Tokrat smo se v Reakciji osredotočili na drobni tisk cenikov oziroma pogodb, ki jih sklepate z vašimi mobilnimi operaterji. Ste kdaj preverili, kaj vam ponujajo pod besedo neomejeno? Pri klicih in SMS oziroma MMS sporočilih porabniki nimamo težav, ta pa nastopi pri prenosu podatkov, kjer nas po določeni količini operaterji večinoma tako zamejijo s hitrostjo, da naš mobilni internet postane povsem neuporaben. Omejena neomejenost torej.


04.04.2015

Ljubezen na internetu

V sobotni Reakciji odkrivamo vpliv družbenih omrežij na identiteto posameznika in partnerske odnose.


28.03.2015

Komercialni dogodki

Tehtamo mnenja in predstavljamo nekaj primerov iz tujine!


07.03.2015

Oglaševanje v javnih zdravstvenih zavodih

Pred leti so nas v čakalnicah zdravstvenih zavodov bombardirali z oglasi za klobase, pnevmatike, bančne storitve, medicinske sestre in zdravniki pa so nas prepričevali, kako super so določeni komercialni izdelki, saj so za promocijo prejeli neko nagrado. Ravno v zdravstvenih ustanovah ljudje oglase bolj čustveno zaznavamo in ti imajo na nas večji prepričevalni učinek. Kako je urejeno oglaševanje v javnih zdravstvenih zavodih, smo preverjali v Sobotni reakciji.


28.02.2015

Internetna nevtralnost

Internetna nevtralnost naj bi v praksi zagotavljala enakovredna razmerja med omrežji, uporabniki in napravami. Vsi naj bi torej imeli na spletu enakovredene dostop do vseh vsebin, brez omejitev in blokad. A praksa je tudi v Sloveniji drugačna, kar štirje mobilni operaterji so namreč prejeli odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti. Zakaj je temu tako in kako se bosta slovenska in globalna e-avtocesta razvijali v prihodnosti smo raziskovali v sobotni Reakciji.


13.02.2015

Otroci s tremi biološkimi starši tudi v Sloveniji?

Otroci s tremi biološkimi starši? Morda se sliši strašljivo, a gre za postopek, ki bi preprečil dedni prenos bolezni in tako obudil upanje mnogih družin, ki se spopadajo z genetskimi obolenji. Velika Britanija je prva država na svetu, ki bo zelo verjetno odobrila za mnoge sporen postopek. Kaj pravzaprav prinaša nov postopek, kakšna etična vprašanja sproža in ali smo nanj pripravljeni tudi že v Sloveniji?


07.02.2015

Brezpilotni letalniki

Vojaško rabo t. i. dronov oz. trotov zanemarjamo in se posvečamo zasebni uporabi. Naj bo to hobi ali pa kot ponudba storitev povezanh s t. i. droni, kar že ponujajo nekateri naši podjetniki. Govorimo o primerih izvirnih praks rabe daljinsko vodenih letečih naprav, težnjah po reguliranju uporabe in prihodnosti.


31.01.2015

Videonadzor

Se kdaj vprašate, koliko kamer vas ujame ob vsakodnevnih opravkih? Če bi živeli v Londonu, bi vas na sprehodu posnelo kar nekaj sto kamer. Podatki so različni, a v Veliki Britaniji naj bi bilo nameščenih od štiri do šest milijonov videokamer, večina naj bi jih bila v zasebni lasti. Pri nas so številke seveda manjše. 15.000 kamer naj bi imel nameščenih javni sektor, poslovni 45.000, 1650 pa naj bi jih bilo nameščenih na avtocestah. Koliko je kamer v zasebni lasti, ne vemo – postavi jo lahko vsak, a le na svoje dvorišče. Videonadzor je namreč upravičen vedno in samo takrat, ko varuje posameznika ali premoženje, vsak primer posebej pa preveri državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov. Kaj se torej dogaja z videonadzorom ob naraščajočih željah po neprestanem snemanju? Več v tokratni sobotni Reakciji.


24.01.2015

Prelomne volitve v Grčiji

Grčija, država, ki je v času krize izgubila 25 odstotkov BDP, javni dolg pa iz 110 odstotkov BDP-ja povečala na 160 odstotkov, je tik pred parlamentarnimi volitvami, na katerih se zmago napoveduje levi stranki Siriza, ki jo pogosto zmotno imenujemo kar za radikalno levico. Kakšne posledice bi lahko imele politične spremembe v Grčiji tako na notranje kot širše evropske razmere, raziskujemo v sobotni oddaji Reakcija.


Stran 9 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov