Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potem ko je Evropa minuli teden spominjala na žerjavico, na Valu 202 raziskujemo, kako nam bodo vročinski valovi krojili življenje v prihodnje. Stara celina se lahko segreje nad 50 stopinj Celzija, Slovenija tudi do 45 stopinj, tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, pa bodo postali stvar vsakih dveh let. Zakaj postajajo vročinski valovi vse bolj tudi javnozdravstveni problem in katere neznanke v zvezi z njimi narava še ni potegnila iz rokava?
Adam Scaife, MET Office: "Vročinski valovi so postali 30-krat verjetnejši, kot če ne bi imeli globalnega segrevanja zaradi toplogrednih plinov"
Potem ko je Evropa minuli teden spominjala na žerjavico, na Valu 202 raziskujemo, kako nam bodo vročinski valovi krojili življenje v prihodnje. Stara celina se lahko segreje nad 50 stopinj Celzija, Slovenija tudi do 45 stopinj, tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, pa bodo postali stvar vsakih dveh let. Zakaj postajajo vročinski valovi vse bolj tudi javnozdravstveni problem in katere neznanke v zvezi z njimi narava še ni potegnila iz rokava?
“Mega vročinski valovi, ki so se včasih dogajali na 100 let, se zdaj pojavljajo enkrat na desetletje. In ne le to … Zdajšnji trend resnično vročih obdobij kaže, da se bodo začeli tovrstni vročinski valovi postopoma pojavljati še pogosteje, tudi na vsaki dve leti.” – Adam Scaife, MET Office
Osrednji gost v oddaji je Gregor Vertačnik, ARSO. Kot je povedal, se je pogostost vročinskih valov od 80. let prejšnjega stoletja opazno povečala. “Evropa še ni imela tako toplega junija, odkar izvajamo meritve.” Da se razvijejo res rekordne temperature, ni dovolj, da nas doseže zelo topel zrak, ampak mora ta priti po pravi poti, ob tem pa je zelo pomemben tudi vpliv tal, torej če so tla namočena ali suha, je pojasnil.
Dolgotrajne visoke temperature po njegovih besedah prinašajo tveganja, kot so nove bolezni, lahko se pojavijo težave z infrastrukturo (krivijo se železniški tiri) ali pa izpadi električne energije, najbolj spregledana težava pa so gozdni požari. “Gozdni požari v zadnjih 10, 20 letih so postali nenavadno pogosti v deželah, ki jih smatramo za relativno hladne, kot so Sibirija, Kanada in deli Združenih držav Amerike.”
S statistiko žrtev, ki bi jih lahko povzročili vročinski valovi, se v Sloveniji ukvarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kot pravi Simona Perčič, nosilka te raziskave, so iskali predvsem najbolj ranljive družbene skupine. Čeprav je vzorec v Sloveniji majhen, vendarle kaže, da vročinski valovi na določenih skupinah prebivalstva puščajo posledice. Na udaru so predvsem osebe s srčno-žilnimi obolenji, starejši in ljudje, ki živijo v mestih.
“Leta 2015 je pri nas skupno umrlo 135 več ljudi od pričakovanega ali 8 odstotkov več.”
“Kot kaže, bomo na Zemlji prav v teh letih zabeležili pet rekordno vročih zaporednih let,” je povedala predstavnica Svetovne meteorološke organizacije Clare Nullis. “Čeprav je za nami šele polovica letošnjega leta, že opažamo, da bo tudi to dosegalo dozdajšnje rekorde. Zaznali smo kar nekaj skrb vzbujajočih kazalnikov: maja so na Antarktiki izmerili rekordno nizek obseg ledu, ledeni pokrov nad Arktiko pa je bil drugi najmanjši v zgodovini meritev.”
Kako pa meteorologi v oddaji odgovarjajo tistim, ki prav tako z grafi dokazujejo, da so se temperature v zemeljski geološki zgodovini že drastično dvigovale in zmanjševale, in da današnji časi niso nič posebnega. Kje je razlika med današnjim in tistimi obdobji? Zadnjih sto let je najbolj nenavadna hitrost naraščanje temperature, ne sama absolutna vrednost, je pojasnil Vertačnik. “Temperatura narašča s hitrostjo dve stopinji na stoletje. V 200 letih bi lahko doživeli tako spremembo, kot jo je Zemlja kot celota doživela na prehodu iz zadnje ledene dobe v to obdobje, v katerem smo danes.”
“Za dvig temperature globalno za okrog štiri stopinje Celzija je Zemlja potrebovala nekaj tisoč let, zdaj pa segrevamo Zemljo s tako hitrostjo, da bi lahko to dosegli že v naslednjih 100 letih.” – Gregor Vertačnik
“Naše napovedi začenjajo nakazovati, da bomo prag zvišanja svetovne temperature za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje dosegli v kratkem,” je povedal Scaife. To je po njegovih besedah pomemben mejnik, psihološka meja, ki smo si jo zastavili v pariškem dogovoru kot svarilo, do česa ne sme priti. Zdaj pa naj bi jo dosegli že v prihodnjih nekaj letih …
“Seveda ne trdim, da bomo to mejo za stalno prestopili, zelo verjetno pa je, da bo že zelo kmalu kakšen mesec globalno toplejši za 1,5 stopinje glede na predindustrijske čase. Kaj takega vidimo prvič, to je znak, svarilo, da se bližamo v Parizu zastavljeni meji.”
Potem ko je Evropa minuli teden spominjala na žerjavico, na Valu 202 raziskujemo, kako nam bodo vročinski valovi krojili življenje v prihodnje. Stara celina se lahko segreje nad 50 stopinj Celzija, Slovenija tudi do 45 stopinj, tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, pa bodo postali stvar vsakih dveh let. Zakaj postajajo vročinski valovi vse bolj tudi javnozdravstveni problem in katere neznanke v zvezi z njimi narava še ni potegnila iz rokava?
Adam Scaife, MET Office: "Vročinski valovi so postali 30-krat verjetnejši, kot če ne bi imeli globalnega segrevanja zaradi toplogrednih plinov"
Potem ko je Evropa minuli teden spominjala na žerjavico, na Valu 202 raziskujemo, kako nam bodo vročinski valovi krojili življenje v prihodnje. Stara celina se lahko segreje nad 50 stopinj Celzija, Slovenija tudi do 45 stopinj, tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, pa bodo postali stvar vsakih dveh let. Zakaj postajajo vročinski valovi vse bolj tudi javnozdravstveni problem in katere neznanke v zvezi z njimi narava še ni potegnila iz rokava?
“Mega vročinski valovi, ki so se včasih dogajali na 100 let, se zdaj pojavljajo enkrat na desetletje. In ne le to … Zdajšnji trend resnično vročih obdobij kaže, da se bodo začeli tovrstni vročinski valovi postopoma pojavljati še pogosteje, tudi na vsaki dve leti.” – Adam Scaife, MET Office
Osrednji gost v oddaji je Gregor Vertačnik, ARSO. Kot je povedal, se je pogostost vročinskih valov od 80. let prejšnjega stoletja opazno povečala. “Evropa še ni imela tako toplega junija, odkar izvajamo meritve.” Da se razvijejo res rekordne temperature, ni dovolj, da nas doseže zelo topel zrak, ampak mora ta priti po pravi poti, ob tem pa je zelo pomemben tudi vpliv tal, torej če so tla namočena ali suha, je pojasnil.
Dolgotrajne visoke temperature po njegovih besedah prinašajo tveganja, kot so nove bolezni, lahko se pojavijo težave z infrastrukturo (krivijo se železniški tiri) ali pa izpadi električne energije, najbolj spregledana težava pa so gozdni požari. “Gozdni požari v zadnjih 10, 20 letih so postali nenavadno pogosti v deželah, ki jih smatramo za relativno hladne, kot so Sibirija, Kanada in deli Združenih držav Amerike.”
S statistiko žrtev, ki bi jih lahko povzročili vročinski valovi, se v Sloveniji ukvarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kot pravi Simona Perčič, nosilka te raziskave, so iskali predvsem najbolj ranljive družbene skupine. Čeprav je vzorec v Sloveniji majhen, vendarle kaže, da vročinski valovi na določenih skupinah prebivalstva puščajo posledice. Na udaru so predvsem osebe s srčno-žilnimi obolenji, starejši in ljudje, ki živijo v mestih.
“Leta 2015 je pri nas skupno umrlo 135 več ljudi od pričakovanega ali 8 odstotkov več.”
“Kot kaže, bomo na Zemlji prav v teh letih zabeležili pet rekordno vročih zaporednih let,” je povedala predstavnica Svetovne meteorološke organizacije Clare Nullis. “Čeprav je za nami šele polovica letošnjega leta, že opažamo, da bo tudi to dosegalo dozdajšnje rekorde. Zaznali smo kar nekaj skrb vzbujajočih kazalnikov: maja so na Antarktiki izmerili rekordno nizek obseg ledu, ledeni pokrov nad Arktiko pa je bil drugi najmanjši v zgodovini meritev.”
Kako pa meteorologi v oddaji odgovarjajo tistim, ki prav tako z grafi dokazujejo, da so se temperature v zemeljski geološki zgodovini že drastično dvigovale in zmanjševale, in da današnji časi niso nič posebnega. Kje je razlika med današnjim in tistimi obdobji? Zadnjih sto let je najbolj nenavadna hitrost naraščanje temperature, ne sama absolutna vrednost, je pojasnil Vertačnik. “Temperatura narašča s hitrostjo dve stopinji na stoletje. V 200 letih bi lahko doživeli tako spremembo, kot jo je Zemlja kot celota doživela na prehodu iz zadnje ledene dobe v to obdobje, v katerem smo danes.”
“Za dvig temperature globalno za okrog štiri stopinje Celzija je Zemlja potrebovala nekaj tisoč let, zdaj pa segrevamo Zemljo s tako hitrostjo, da bi lahko to dosegli že v naslednjih 100 letih.” – Gregor Vertačnik
“Naše napovedi začenjajo nakazovati, da bomo prag zvišanja svetovne temperature za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje dosegli v kratkem,” je povedal Scaife. To je po njegovih besedah pomemben mejnik, psihološka meja, ki smo si jo zastavili v pariškem dogovoru kot svarilo, do česa ne sme priti. Zdaj pa naj bi jo dosegli že v prihodnjih nekaj letih …
“Seveda ne trdim, da bomo to mejo za stalno prestopili, zelo verjetno pa je, da bo že zelo kmalu kakšen mesec globalno toplejši za 1,5 stopinje glede na predindustrijske čase. Kaj takega vidimo prvič, to je znak, svarilo, da se bližamo v Parizu zastavljeni meji.”
V 13-ih letih se je v Sloveniji zgodilo 92 poskusov umorov žensk, v katerih je bil storilec njihov intimni partner. Približno 40 odstotkov žensk je pri tem umrlo. V zadnjih letih skoraj ne mine mesec, ko mediji ne bi poročali o umorih žensk. Intimno partnerski umori niso osamljeni dogodki, ki se zgodijo nepričakovano zaradi trenutnega besa ali izbruha strasti. So le zadnje dejanje v spirali nasilja nad ženskami, zato je nasilje treba ustaviti čim prej. Partnerji povzročijo 43 odstotkov vseh umorov žensk, pri umorih moških pa so partnerke povzročiteljice v sedmih odstotkih. Več kot 90 odstotkov povzročiteljev nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih so moški.
Hios, otok v Egejskem morju, kamor so iz 8 kilometrov oddaljene Turčije begunci v Evropo začeli prihajati že pred sirsko vojno. Hios je veljal za prehodno točko. Zdaj pa so tam že dva meseca begunci ujeti v namestitvenih centrih, ki bolj spominjajo na taborišča. Čedalje več napetosti pa je zaznati med lokalnimi prebivalci, ki so glede sobivanja z begunci razdeljeni.
Pravilnik oziroma uredba o brez pilotnih letalnih napravah (gre za tako imenovane drone) bi morala biti sprejeta že leta 2014, a zaradi birokratskih postopkov na Agenciji za civilno letalstvo ter Ministrstvu za infrastrukturo, se to do danes še ni zgodilo. Tudi do medresorskega usklajevanja še ni prišlo, čeprav na Ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da bo uredba sredi meseca maja že sprejeta.
“Ljudje so polni strahov, te strahove pa je treba opredmetiti. V primeru beguncev v Sloveniji je več kot očitno, da so ljudje strahove opredmetili v predsodkih in jih obesili na kužnega subjekta, ki se mu reče begunec.” Tako Janez Markeš, ki pravi, da ob sistematičnem spodbujanju nesporazumov in sovražnosti v družbi kužni subjekt postanejo tudi novinarji, hkrati pa ob porastu sovražnega govora opozarja tudi na odgovornost medijev. Dragan Petrovec spomni na zgodovinske vzporednice, Dragica Wedam Lukić pa ne razkorak med prakso slovenskih sodišč in evropskega sodišča za človekove pravice. Rok Čeferin se ne strinja s posameznimi odločitvami tožilstva in se sprašuje, kaj lahko bolj ogrozi javni red in mir kot pozivi k streljanju na begunce. Kje so meje med sovražnim govorom in resničnim nasiljem? Zakaj je pri nas posledica sovražnega govora pogosto le porast politične priljubljenosti?
Afera s Panamskimi dokumenti omenja tudi dva slovenska športnika s podjetjem v davčni oazi. Na kakšen način sploh prejemajo svoj zaslužek slovenski športniki v domovini in tujini? Pozanimali smo se o njihovem statusu in o tem, kako je njihova usoda povezana z mednarodnimi finančnimi praksami. Kako je s plačami slovenskih športnikov, davki in nikoli izplačanimi zaslužki? Odgovore smo poiskali pri športnikih, klubskih funkcionarjih in davčnih strokovnjakih.
Prostitucija ni aktualna samo na twiterju. Slovenska policija je zaključila preiskavo kaznivega dejanja trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije, Francija pa je kriminalizirala plačevanje spolnih uslug. V Sloveniji je prostitucija dekriminalizirana, ni pa regulirana. Bi morala biti? Spregovorili bosta tudi osebi s težkimi izkušnjami s spolnim delom pri nas in v tujini.
Med številnimi nestrpnimi pripombami ob aktualni krizi smo kdaj lahko slišali tudi “a vzemi si te begunce domov!”. Ampak ali jih res lahko? Begunce z že urejenim statusom še morda, pri prosilcih za mednarodno zaščito, ki so po zakonodaji praviloma nastanjeni v azilnih centrih, pa se stvari že zapletejo. V Reakciji bomo preverili tudi, kako lahko po zaprtju balkanske migracijske poti vsak pomaga beguncem, prosilcem za azil in otrokom brez spremstva, tudi pri njihovi integraciji v našo družbo. Takšna oblika prostovoljstva terja od posameznika zavezo, čas in tudi odgovornost.
S prihodom novih spletnih in mobilnih turističnih platform so majhne garsonjere postale zaželeni apartmaji, stari spački pa zaželeni taksiji. Airbnb, Uber, BlaBlaCar in sorodne storitve spreminjajo tako vloge kot odnose v turizmu. Panoga je lani zrasla za 4,4 odstotka, zabeleženih je bilo kar milijardo in 200 milijonov prihodov turistov, ki so ostali čez noč. Podoben trend spremljamo že od leta 2010. Kljub tej navidezni stabilnosti pa se pod površjem statistik dogajajo tektonski premiki, ki v turizem hkrati vnašajo optimizem in nemir.
Vsaka neozdravljiva ali težko ozdravljiva bolezen bolniku in svojcem močno spremeni življenje. Bolniki z redkimi boleznimi, takimi, za katerimi zboli manj kot 5 prebivalcev med 10.000, pa lahko imajo težav še veliko več, saj zdravniki nimajo dovolj izkušenj in poti zdravljenja niso tako utečene kot pri boleznih, za katerimi zbolevajo tisoči.
Če ste že prejeli novo plačilno kartico, potem ste eden tistih bančnih komitentov, ki boste v prihodnosti uporabljali brezstično plačilno kartico brez uporabe PIN kode. Nakup bo lažji, hitrejši. Pa bo tudi varnejši? Nasprotniki te tehnologije svarijo pred večjo možnostjo zlorabe v primeru izgube ali kraje. Ob tem pa omenjajo še, da je to dodaten korak k brezgotovinski družbi. Zato se bomo v Reakciji posvetili vprašanju, ali se bo z odpravo gotovine zmanjšalo delo na črno, organiziran kriminal in davčne utaje ali pa gre pri postopnem uvajanju brezgotovinske družbe za poskus dodatnega zaslužka finančnih ustanov in popolnega nadzora nad potrošniki?
S premislekom se odzivamo na aktualne dogodke, raziskujemo, soočamo. Reagiramo.
Prvotni načrti, da bo vstop v devetletko bistveno bolj prilagojen šestletnikom tudi skozi igro in z zmanjšanjem storilnosti in tekmovalnosti, se v praksi iz leta v leto manj uresničujejo in tudi zato starši bodočih prvošolčkov vse pogosteje razmišljajo o odlogu šolanja. Kdaj je otrok zrel za vstop v šolo, so poznavanje abecede in številk, veščina zavezovanja vezalk ali potreba po plenički v nočnem času res zanesljivi kazalci za vpis v šolo ali proti njemu? Kdaj je za otroka primernejše, da mu omogočimo “dodatno leto otroštva” in kdaj bi s takim podaljševanjem bivanja v vrtcu otroku naredili škodo? O tem bosta razmišljali psihologinja Tina Merčnik, ravnateljica vrtca Hansa Christiana Andersena iz Ljubljane in specialna pedagoginja dr. Vanja Kishwarday s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.
Strategija islamske države za pridobivanje novih pripadnikov je bila lani močno usmerjena v globalno delovanje, s pomočjo propagande v virtualnem svetu, ki poteka na izjemno sofisticiran način, poroča policija. Številke na novo rekrutiranih članov gredo v tisoče, prihajajo iz Zahodne Evrope, delov Azije in Afrike, najbolj izpostavljeni državi v Evropi sta Belgija in Kosovo. Kakšno je psihološko ozadje, da se posameznik odloči in pridruži tovrstnim radikalnim idejam, kako deluje njihov propagandni stroj in kakšna – ne nazadnje – je krivda družbe. Odstiramo v tokratni Reakciji.
Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.
Bodoče matere so tarče oglaševalcev, prodajalcev in svetovalcev, same pa morajo presoditi, katere storitve in izdelki so zanje zares potrebni. V Reakciji smo govorili o pritiskih na bodoče matere.
Medtem ko ameriški predsednik zaostruje nadzor nad uporabo strelnega orožja, se je že skoraj 300.000 Evropejcev podpisalo pod peticijo proti predlogu, ki ga je po napadu v Parizu predstavila Evropska komisija. Kakšna so ozadja predloga direktive o strelnem orožju v Bruslju, koliko trgovcev z orožjem je v Sloveniji in kaj meni policija? Kako bo regulacija vplivala na črni trg? Bo direktiva le prvi korak k manj militarizirani Evropi?
Odzvali smo se na birokratke absurde, zaradi katerih je bosanskemu umetniku Damirju Avdiću Upravna enota v Ljubljani po letu dni dolgem postopku izdala odločbo, zaradi katere bo moral, če bo ta postala pravnomočna, zapustiti Slovenijo – s tem pa tudi svojo ženo in dva majhna otroka.
Bo podnebni vrh, ki te dni poteka v Parizu, dejansko o prelomen ali se lahko ponovi scenarij iz Koebenhavna leta 2009? Svetovni voditelji so pred težko nalogo, da dosežejo dogovor o omejitvi globalnega segrevanja pod dve stopinji Celzija do konca tega stoletja. Za to bo nujno zajeziti izpuste toplogrednih plinov, povečati finančno pomoč državam v razvoju in zaustaviti izsekavanje gozdov. Bo kapital vendarle popustil pozivom k odgovornosti in kako (ne)enoten je svet v spoprijemanju s podnebnimi politikami, izveste v tokratni Reakciji.
Odzivi uporabnikov na prenovljeno e-upravo, predlogi za izboljšanje in vizija odgovornih glede državnega portala.
Neveljaven email naslov