Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Potem ko je Evropa minuli teden spominjala na žerjavico, na Valu 202 raziskujemo, kako nam bodo vročinski valovi krojili življenje v prihodnje. Stara celina se lahko segreje nad 50 stopinj Celzija, Slovenija tudi do 45 stopinj, tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, pa bodo postali stvar vsakih dveh let. Zakaj postajajo vročinski valovi vse bolj tudi javnozdravstveni problem in katere neznanke v zvezi z njimi narava še ni potegnila iz rokava?
Adam Scaife, MET Office: "Vročinski valovi so postali 30-krat verjetnejši, kot če ne bi imeli globalnega segrevanja zaradi toplogrednih plinov"
Potem ko je Evropa minuli teden spominjala na žerjavico, na Valu 202 raziskujemo, kako nam bodo vročinski valovi krojili življenje v prihodnje. Stara celina se lahko segreje nad 50 stopinj Celzija, Slovenija tudi do 45 stopinj, tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, pa bodo postali stvar vsakih dveh let. Zakaj postajajo vročinski valovi vse bolj tudi javnozdravstveni problem in katere neznanke v zvezi z njimi narava še ni potegnila iz rokava?
“Mega vročinski valovi, ki so se včasih dogajali na 100 let, se zdaj pojavljajo enkrat na desetletje. In ne le to … Zdajšnji trend resnično vročih obdobij kaže, da se bodo začeli tovrstni vročinski valovi postopoma pojavljati še pogosteje, tudi na vsaki dve leti.” – Adam Scaife, MET Office
Osrednji gost v oddaji je Gregor Vertačnik, ARSO. Kot je povedal, se je pogostost vročinskih valov od 80. let prejšnjega stoletja opazno povečala. “Evropa še ni imela tako toplega junija, odkar izvajamo meritve.” Da se razvijejo res rekordne temperature, ni dovolj, da nas doseže zelo topel zrak, ampak mora ta priti po pravi poti, ob tem pa je zelo pomemben tudi vpliv tal, torej če so tla namočena ali suha, je pojasnil.
Dolgotrajne visoke temperature po njegovih besedah prinašajo tveganja, kot so nove bolezni, lahko se pojavijo težave z infrastrukturo (krivijo se železniški tiri) ali pa izpadi električne energije, najbolj spregledana težava pa so gozdni požari. “Gozdni požari v zadnjih 10, 20 letih so postali nenavadno pogosti v deželah, ki jih smatramo za relativno hladne, kot so Sibirija, Kanada in deli Združenih držav Amerike.”
S statistiko žrtev, ki bi jih lahko povzročili vročinski valovi, se v Sloveniji ukvarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kot pravi Simona Perčič, nosilka te raziskave, so iskali predvsem najbolj ranljive družbene skupine. Čeprav je vzorec v Sloveniji majhen, vendarle kaže, da vročinski valovi na določenih skupinah prebivalstva puščajo posledice. Na udaru so predvsem osebe s srčno-žilnimi obolenji, starejši in ljudje, ki živijo v mestih.
“Leta 2015 je pri nas skupno umrlo 135 več ljudi od pričakovanega ali 8 odstotkov več.”
“Kot kaže, bomo na Zemlji prav v teh letih zabeležili pet rekordno vročih zaporednih let,” je povedala predstavnica Svetovne meteorološke organizacije Clare Nullis. “Čeprav je za nami šele polovica letošnjega leta, že opažamo, da bo tudi to dosegalo dozdajšnje rekorde. Zaznali smo kar nekaj skrb vzbujajočih kazalnikov: maja so na Antarktiki izmerili rekordno nizek obseg ledu, ledeni pokrov nad Arktiko pa je bil drugi najmanjši v zgodovini meritev.”
Kako pa meteorologi v oddaji odgovarjajo tistim, ki prav tako z grafi dokazujejo, da so se temperature v zemeljski geološki zgodovini že drastično dvigovale in zmanjševale, in da današnji časi niso nič posebnega. Kje je razlika med današnjim in tistimi obdobji? Zadnjih sto let je najbolj nenavadna hitrost naraščanje temperature, ne sama absolutna vrednost, je pojasnil Vertačnik. “Temperatura narašča s hitrostjo dve stopinji na stoletje. V 200 letih bi lahko doživeli tako spremembo, kot jo je Zemlja kot celota doživela na prehodu iz zadnje ledene dobe v to obdobje, v katerem smo danes.”
“Za dvig temperature globalno za okrog štiri stopinje Celzija je Zemlja potrebovala nekaj tisoč let, zdaj pa segrevamo Zemljo s tako hitrostjo, da bi lahko to dosegli že v naslednjih 100 letih.” – Gregor Vertačnik
“Naše napovedi začenjajo nakazovati, da bomo prag zvišanja svetovne temperature za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje dosegli v kratkem,” je povedal Scaife. To je po njegovih besedah pomemben mejnik, psihološka meja, ki smo si jo zastavili v pariškem dogovoru kot svarilo, do česa ne sme priti. Zdaj pa naj bi jo dosegli že v prihodnjih nekaj letih …
“Seveda ne trdim, da bomo to mejo za stalno prestopili, zelo verjetno pa je, da bo že zelo kmalu kakšen mesec globalno toplejši za 1,5 stopinje glede na predindustrijske čase. Kaj takega vidimo prvič, to je znak, svarilo, da se bližamo v Parizu zastavljeni meji.”
Potem ko je Evropa minuli teden spominjala na žerjavico, na Valu 202 raziskujemo, kako nam bodo vročinski valovi krojili življenje v prihodnje. Stara celina se lahko segreje nad 50 stopinj Celzija, Slovenija tudi do 45 stopinj, tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, pa bodo postali stvar vsakih dveh let. Zakaj postajajo vročinski valovi vse bolj tudi javnozdravstveni problem in katere neznanke v zvezi z njimi narava še ni potegnila iz rokava?
Adam Scaife, MET Office: "Vročinski valovi so postali 30-krat verjetnejši, kot če ne bi imeli globalnega segrevanja zaradi toplogrednih plinov"
Potem ko je Evropa minuli teden spominjala na žerjavico, na Valu 202 raziskujemo, kako nam bodo vročinski valovi krojili življenje v prihodnje. Stara celina se lahko segreje nad 50 stopinj Celzija, Slovenija tudi do 45 stopinj, tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, pa bodo postali stvar vsakih dveh let. Zakaj postajajo vročinski valovi vse bolj tudi javnozdravstveni problem in katere neznanke v zvezi z njimi narava še ni potegnila iz rokava?
“Mega vročinski valovi, ki so se včasih dogajali na 100 let, se zdaj pojavljajo enkrat na desetletje. In ne le to … Zdajšnji trend resnično vročih obdobij kaže, da se bodo začeli tovrstni vročinski valovi postopoma pojavljati še pogosteje, tudi na vsaki dve leti.” – Adam Scaife, MET Office
Osrednji gost v oddaji je Gregor Vertačnik, ARSO. Kot je povedal, se je pogostost vročinskih valov od 80. let prejšnjega stoletja opazno povečala. “Evropa še ni imela tako toplega junija, odkar izvajamo meritve.” Da se razvijejo res rekordne temperature, ni dovolj, da nas doseže zelo topel zrak, ampak mora ta priti po pravi poti, ob tem pa je zelo pomemben tudi vpliv tal, torej če so tla namočena ali suha, je pojasnil.
Dolgotrajne visoke temperature po njegovih besedah prinašajo tveganja, kot so nove bolezni, lahko se pojavijo težave z infrastrukturo (krivijo se železniški tiri) ali pa izpadi električne energije, najbolj spregledana težava pa so gozdni požari. “Gozdni požari v zadnjih 10, 20 letih so postali nenavadno pogosti v deželah, ki jih smatramo za relativno hladne, kot so Sibirija, Kanada in deli Združenih držav Amerike.”
S statistiko žrtev, ki bi jih lahko povzročili vročinski valovi, se v Sloveniji ukvarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Kot pravi Simona Perčič, nosilka te raziskave, so iskali predvsem najbolj ranljive družbene skupine. Čeprav je vzorec v Sloveniji majhen, vendarle kaže, da vročinski valovi na določenih skupinah prebivalstva puščajo posledice. Na udaru so predvsem osebe s srčno-žilnimi obolenji, starejši in ljudje, ki živijo v mestih.
“Leta 2015 je pri nas skupno umrlo 135 več ljudi od pričakovanega ali 8 odstotkov več.”
“Kot kaže, bomo na Zemlji prav v teh letih zabeležili pet rekordno vročih zaporednih let,” je povedala predstavnica Svetovne meteorološke organizacije Clare Nullis. “Čeprav je za nami šele polovica letošnjega leta, že opažamo, da bo tudi to dosegalo dozdajšnje rekorde. Zaznali smo kar nekaj skrb vzbujajočih kazalnikov: maja so na Antarktiki izmerili rekordno nizek obseg ledu, ledeni pokrov nad Arktiko pa je bil drugi najmanjši v zgodovini meritev.”
Kako pa meteorologi v oddaji odgovarjajo tistim, ki prav tako z grafi dokazujejo, da so se temperature v zemeljski geološki zgodovini že drastično dvigovale in zmanjševale, in da današnji časi niso nič posebnega. Kje je razlika med današnjim in tistimi obdobji? Zadnjih sto let je najbolj nenavadna hitrost naraščanje temperature, ne sama absolutna vrednost, je pojasnil Vertačnik. “Temperatura narašča s hitrostjo dve stopinji na stoletje. V 200 letih bi lahko doživeli tako spremembo, kot jo je Zemlja kot celota doživela na prehodu iz zadnje ledene dobe v to obdobje, v katerem smo danes.”
“Za dvig temperature globalno za okrog štiri stopinje Celzija je Zemlja potrebovala nekaj tisoč let, zdaj pa segrevamo Zemljo s tako hitrostjo, da bi lahko to dosegli že v naslednjih 100 letih.” – Gregor Vertačnik
“Naše napovedi začenjajo nakazovati, da bomo prag zvišanja svetovne temperature za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje dosegli v kratkem,” je povedal Scaife. To je po njegovih besedah pomemben mejnik, psihološka meja, ki smo si jo zastavili v pariškem dogovoru kot svarilo, do česa ne sme priti. Zdaj pa naj bi jo dosegli že v prihodnjih nekaj letih …
“Seveda ne trdim, da bomo to mejo za stalno prestopili, zelo verjetno pa je, da bo že zelo kmalu kakšen mesec globalno toplejši za 1,5 stopinje glede na predindustrijske čase. Kaj takega vidimo prvič, to je znak, svarilo, da se bližamo v Parizu zastavljeni meji.”
Evropsko sodišče za človekove pravice je pred kratkim pritrdilo odločitvi francoskega pravosodja, ki je dalo zeleno luč, da 38-letnega tetraplegika Vincenta Lamberta odklopijo z aparata, ki ga ohranja pri življenju. Gre za odločitev, ki v Evropi predstavlja prelomnico, saj je Lambertu podobnih primerov samo v Franciji več tisoč. Je Evropsko sodišče za človekove pravice s to razsodbo res izgubilo vlogo vesti Evrope in ali so se vrata v zvezi z legalizacijo evtanazije v Evropi s tem res priprla?
Prodaja pametnih telefonov se še vedno zelo povečuje. To velja tako za Slovenijo kot cel svet. Kar 80 odstotkov mladostnikov med 13 in 17 letom in skoraj 90 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, uporablja pametne telefone. Ti še zdaleč niso več naprave za izmenjevanje tekstovnih sporočil in klicev, ampak se razvijajo v naprave za širjenje eksplicitnih fotografij in posnetkov. Kljub temu je danes še zmeraj številnim posameznikom nepoznan izraz seksting, čeprav je bil leta 2009 eden od finalistov za besedo leta pri ameriškem slovarju New Oxford American Dictionary.
Presenetljiv in presunljiv je podatek, da se v javnih kuhinjah prehranjuje vse več družin z mladoletnimi otroki.
Dve tretjini kadilcev umreta zaradi bolezni, ki so posledica kajenja. Kadilci v povprečju umrejo 15 do 20 let mlajši kot nekadilci. Evropska tobačna direktiva od nas zahteva strožjo zakonodajo, toda tobačna industrija je zelo prilagodljiva.
Ljubiteljska kultura v Sloveniji je množična, a tako rekoč neraziskana dejavnost. Kdaj bomo dobili obsežnejše primerjalne študije tega področja? Ali prepoznamo v njej vrhunskost, nemalokrat na ravni profesionalcev? Zakaj je v primerjavi s profesionalno kulturo ljubiteljska redkeje, če sploh, zastopana v medijih? Kako je s financiranjem tega področja? In nenazadnje, ali v poskusih razumevanja ljubiteljske kulture dualizem profesionalno - ljubiteljsko morda pretirano poudarjamo? Navsezadnje druga z drugo dobro sodelujeta.
V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.
V Makedoniji vre. Ne zgolj zaradi zadnjih spopadov v Kumanovem, ki so dobili etnični pridih, in tako Makedonce spomnili na krvavo leto 2001, ampak tudi zaradi dalj časa trajajoče institucionalne krize, zaradi katere se Makedonci že dalj časa sprašujejo, komu je še mogoče zaupati. Prav zato se je v Skopju v nedeljo nadaljujejo protivladni protesti.
Prodaja gramofonskih plošč zadnja leta narašča. Številni to pripisujejo trenutni modni muhi, spet drugi v porastu prodaje vinila vidijo rešilno bilko glasbene industrije, za katero skrbijo predvsem ljubitelji glasbe in zbiralci. Čeprav prodaja glasbe na splošno še vedno upada in so današnji zapisi na vinilnih ploščah drugačni, pa je nostalgija nekaterih toliko večja.
Če na mladih stoji svet, kakšnega bo ustvarila mladina, ki jo je zaznamovala gospodarska kriza? Se bo potrdilo prepričanje o narcisoidnih generacijah? Ali pa bodo mladi bolj hvaležni za dane priložnosti in manj zagledani sami vase? Bo prevladala apatija ali bodo mladi glasniki in ustvarjalci novega družbenega sistema? Odgovore bo prinesel čas, o možnostih pa smo z domačimi in tujimi strokovnjaki govorili v Reakciji.
Se v lagodnem prepričanju, da imamo pri nas vode v izobilju, ne zavedamo njenega pravega pomena? Kako je voda povezana z gospodarsko rastjo, privatizacijo in čezmernim potrošništvom? Kako drzni smo pri razmišljanju o potencialu vode. Kozarec vode smo si natočili skupaj z Lučko Kajfež Bogataj in Dušanom Plutom.
Vrhunski športni dosežki so plod mnogih dejavnikov: prirojenega talenta, psihološke pripravljenosti, sreče in seveda mnogih ur treninga. Katera od teh komponent je najpomembnejša? Športniki večinoma pravijo, da brez trdega dela ni uspeha, ne glede na talentiranost posameznika.
Tokrat smo se v Reakciji osredotočili na drobni tisk cenikov oziroma pogodb, ki jih sklepate z vašimi mobilnimi operaterji. Ste kdaj preverili, kaj vam ponujajo pod besedo neomejeno? Pri klicih in SMS oziroma MMS sporočilih porabniki nimamo težav, ta pa nastopi pri prenosu podatkov, kjer nas po določeni količini operaterji večinoma tako zamejijo s hitrostjo, da naš mobilni internet postane povsem neuporaben. Omejena neomejenost torej.
V sobotni Reakciji odkrivamo vpliv družbenih omrežij na identiteto posameznika in partnerske odnose.
Pred leti so nas v čakalnicah zdravstvenih zavodov bombardirali z oglasi za klobase, pnevmatike, bančne storitve, medicinske sestre in zdravniki pa so nas prepričevali, kako super so določeni komercialni izdelki, saj so za promocijo prejeli neko nagrado. Ravno v zdravstvenih ustanovah ljudje oglase bolj čustveno zaznavamo in ti imajo na nas večji prepričevalni učinek. Kako je urejeno oglaševanje v javnih zdravstvenih zavodih, smo preverjali v Sobotni reakciji.
Internetna nevtralnost naj bi v praksi zagotavljala enakovredna razmerja med omrežji, uporabniki in napravami. Vsi naj bi torej imeli na spletu enakovredene dostop do vseh vsebin, brez omejitev in blokad. A praksa je tudi v Sloveniji drugačna, kar štirje mobilni operaterji so namreč prejeli odločbo o kršitvi internetne nevtralnosti. Zakaj je temu tako in kako se bosta slovenska in globalna e-avtocesta razvijali v prihodnosti smo raziskovali v sobotni Reakciji.
Otroci s tremi biološkimi starši? Morda se sliši strašljivo, a gre za postopek, ki bi preprečil dedni prenos bolezni in tako obudil upanje mnogih družin, ki se spopadajo z genetskimi obolenji. Velika Britanija je prva država na svetu, ki bo zelo verjetno odobrila za mnoge sporen postopek. Kaj pravzaprav prinaša nov postopek, kakšna etična vprašanja sproža in ali smo nanj pripravljeni tudi že v Sloveniji?
Vojaško rabo t. i. dronov oz. trotov zanemarjamo in se posvečamo zasebni uporabi. Naj bo to hobi ali pa kot ponudba storitev povezanh s t. i. droni, kar že ponujajo nekateri naši podjetniki. Govorimo o primerih izvirnih praks rabe daljinsko vodenih letečih naprav, težnjah po reguliranju uporabe in prihodnosti.
Se kdaj vprašate, koliko kamer vas ujame ob vsakodnevnih opravkih? Če bi živeli v Londonu, bi vas na sprehodu posnelo kar nekaj sto kamer. Podatki so različni, a v Veliki Britaniji naj bi bilo nameščenih od štiri do šest milijonov videokamer, večina naj bi jih bila v zasebni lasti. Pri nas so številke seveda manjše. 15.000 kamer naj bi imel nameščenih javni sektor, poslovni 45.000, 1650 pa naj bi jih bilo nameščenih na avtocestah. Koliko je kamer v zasebni lasti, ne vemo – postavi jo lahko vsak, a le na svoje dvorišče. Videonadzor je namreč upravičen vedno in samo takrat, ko varuje posameznika ali premoženje, vsak primer posebej pa preveri državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov. Kaj se torej dogaja z videonadzorom ob naraščajočih željah po neprestanem snemanju? Več v tokratni sobotni Reakciji.
Grčija, država, ki je v času krize izgubila 25 odstotkov BDP, javni dolg pa iz 110 odstotkov BDP-ja povečala na 160 odstotkov, je tik pred parlamentarnimi volitvami, na katerih se zmago napoveduje levi stranki Siriza, ki jo pogosto zmotno imenujemo kar za radikalno levico. Kakšne posledice bi lahko imele politične spremembe v Grčiji tako na notranje kot širše evropske razmere, raziskujemo v sobotni oddaji Reakcija.
Neveljaven email naslov