Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

S knjižnega trga

23.03.2015


Roman Ferija Lainščka Strah za metulje v nevihti, ob tem pa še izbor pesmi Wyslawe Szymborske Ključ, roman Žige Valetiča Optimisti v nebesih in potopis Branka Gradišnika En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo – to so knjige, ki nas čakajo v oddaji S knjižnega trga.

Recenzije so napisali Matej Bogataj, Nada Breznik, Mare Cestnik in Katarina Mahnič. Pripravlja Vlado Motnikar.

Feri Lainšček: Strah za metulje v nevihti (Beletrina, 2015)

Feri Lainšček je dolgo napovedoval zaključek trilogije, ki jo trdno sestavljata še romana Muriša in Ločil bom peno od valov. Po njunem izidu sta izšla dva sramežljiva in ne najbolj posrečena poskusa: Sprehajališče za vračanje je bil roman v verzih, posvečen Jungu in vsemu izvenzemeljskemu, zato v njem nastopajo more in sanje in bohoten nadrealen svet. Ker je roman v verzih potreboval pojasnila, je nekaj podobnega Lainšček obdelal tudi v naslednjem romanu, v Orkestru za poljube. Nekatere osebe so iste, zapleti pa različni, vendar se nadgradnji prejšnje zgodbe pozna, da je bila napisana po naročilu za potrebe ptujske izpostave Evropske prestolnice kulture in verjetno na hitro; neprepričljivosti in netočnosti v romanu namreč ne manjka.

Roman Ferija Lainščka Strah za metulje v nevihti nekako nadaljuje vodnato tradicijo prejšnjih dveh, le da se je dogajanje z bregov Mure in kasneje Drave nekje okoli Ptuja in nižje preselilo k sotočju Save in Donave. Marko je slovenski vojak na služenju v Zemunu, kjer spozna gimnazijko, vname se strastna ljubezen, ki se konča s spletko in kazensko prekomando na Kosovo. Napet odnos med ljubimcema se pomiri v slovenski osamosvojitveni vojni, ko se zgodbi obeh spet prepleteta. Žal šele ob pokopu – države in vojaka iz Zemuna, ki je ena od žrtev spopada pri Holmcu.

Pregleda in popisa paradigmatskega preloma, ki se je zgodil s slovensko osamosvojitvijo, so se pisci že lotevali – nekoliko shematično in črno-belo na primer Igor Karlovšek v svojem zadnjem romanu Odvetnik, vendar je očitno, da do dogodka še nimamo zadostne distance za polnokrvno literarno delo. Tako kot Karlovšek tudi Lainšček nekoliko poenostavlja, ko grobo zbija zgodovinski okvir svoje pripovedi, recimo ko zapiše, da je mogočna armada obstala na poti v Slovenijo zaradi okvare tankov in tehnike. Hoče reči, da ni bilo nobenega Janeza s torbo z orodjem, da bi popravil okvare. To je sicer duhovito, je pa vprašanje, ali realistični roman takšno tipizacijo in posloševanje prenese, dejstvom navkljub. V ostalih plasteh je namreč Strah za metulje v nevihti realističen roman.

Nasploh je popisovanje velikih dogodivščin pri služenju vojaščine vedno popisano za stopnjo bolj mimetično od preostalega opusa, najsi gre za novelo Zlati poročnik Lojzeta Kovačiča ali za Morovičevo ali Frančičevo popisovanje vojaščine kot še ene v nizu represivnih ustanov. Vojaščina je poseben doživljaj in tudi iniciacija, sicer se pisci ne bi toliko ukvarjali z njo. Prostor in vzdušje, ki spominjata na internatski roman, recimo na Musilove Zablode gojenca Törlesa ali romane o odraščanju Florjana Lipuša, sta inspirativni, zunanja in notranja hierarhija, trd ritem in nenehen mobing so v takšni pisavi stalnica. Lainšček tega pravzaprav ni nadgradil. Čeprav gre za zgodnja sedemdeseta leta in čase maspoka, oživitve ustaškega in nacionalističnega gibanja na Hrvaškem ter sočasno ‘cestno’ afero s Stanetom Kavčičem in njegovo smerjo v slovenski partiji, tega ni vključil v sliko o svetu. Poleg tega na Kosovu v tem času še ni bilo iredentizma, vsaj ne v tako skrajni in oboroženi obliki kot v osemdesetih. Preostane torej vojaška rutina, nekaj stereotipov o narodih in narodnostih, zastavnik fetišist, ljubezen med dijakinjo in vojakom in nekaj presenečenj; na primer da si punca želi najlonke iz tujine, je že takšno drobno maličenje spomina. Sicer pa je zgodba pregledna; Marko je zaljubljen, zamudi v kasarno, odvzamejo mu dovolilnico, ko jo ponaredi, pa ga pošljejo na albansko mejo. Ljubezen se medtem ne javlja, zato si po prihodu domov ustvari družino. Vendar bog vojne, ta brezglava sila, poskrbi, da se zaljubljenca prek tretjega, njima najbližjega, spet srečata. In zaključita zgodbo, ki zaradi nezaključenosti oba najeda.

Roman je dvodelen, prvi del z naslovom Ljiljana pripada osrednji Srbiji in vojaščini, drugi je postavljen v čas do začetka devetdesetih let, v njem pa Marko razrešuje svoje krizno obdobje, životarjenje brez cilja in veliko osamljenost. Vse dokler ne sreča žene. Njun odnos je tako pristen, da ona takoj vidi, če je kaj narobe. In je vse narobe, ko Marko na mrliškem listu prepozna priimek nekdanje ljubezni in ob njem svoje ime.

Prvi del je nekoliko shematičen, vojaščina je pač že obdelana in preorana literarna njiva, nekaj je pretiravanja glede kaznovanja in strahu, kot da ne bi bil ta strah vpisan v sámo delovanje togih birokratskih in na trdi subordinaciji temelječih sistemov. Boljši je drugi del. Ne le zaradi fabulativnega zasuka, ne samo zaradi začetne atmosfere, ki malo spominja na zgodbo Boštjana Seliškarja Taksist. Predvsem Lainšček proces osamosvojitve dovolj objektivizira in usmerja pozornost na žrtve. Katerikoli strani pripadajo, darovani so na oltarju brezumnega boga vojne, boga, ki ga ponotranjijo vojščaki in prenapeteži. Jugoslovanski vojak ali bolgarski tovornjakar, slovenski pesnik v uniformi ali hrabri tankisti, ki jih hočejo scvreti z raketometom – vsi so pravzaprav klavna živina. Lainščkov roman se ne ukvarja z bitkami, saj žrtve najdemo v končni obdelavi, pa vendar se zdi, da izzveni z mislijo, da se je treba več pogovarjati. Da so nekateri ljudje izgubili veliko, če ne vsega, in da bi bilo s komunikacijo mogoče kaj od tega preprečiti. Glede tega je Strah za metulje v nevihti spravljiv in do žrtev pieteten roman. Da Lainšček zna pripovedovati in da je za njim obsežen prozni opus, na katerem si je izpilil pripovedno veščino, pa verjetno ni treba vsakič znova ponavljati.

Matej Bogataj


S knjižnega trga

964 epizod


Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi neleposlovnih knjižnih novosti v slovenščini. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenija. V njej ocenimo oziroma podrobneje predstavimo manjši del produkcije slovenskih založb, a vendar izbor najboljšega in najzanimivejšega.

S knjižnega trga

23.03.2015


Roman Ferija Lainščka Strah za metulje v nevihti, ob tem pa še izbor pesmi Wyslawe Szymborske Ključ, roman Žige Valetiča Optimisti v nebesih in potopis Branka Gradišnika En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo – to so knjige, ki nas čakajo v oddaji S knjižnega trga.

Recenzije so napisali Matej Bogataj, Nada Breznik, Mare Cestnik in Katarina Mahnič. Pripravlja Vlado Motnikar.

Feri Lainšček: Strah za metulje v nevihti (Beletrina, 2015)

Feri Lainšček je dolgo napovedoval zaključek trilogije, ki jo trdno sestavljata še romana Muriša in Ločil bom peno od valov. Po njunem izidu sta izšla dva sramežljiva in ne najbolj posrečena poskusa: Sprehajališče za vračanje je bil roman v verzih, posvečen Jungu in vsemu izvenzemeljskemu, zato v njem nastopajo more in sanje in bohoten nadrealen svet. Ker je roman v verzih potreboval pojasnila, je nekaj podobnega Lainšček obdelal tudi v naslednjem romanu, v Orkestru za poljube. Nekatere osebe so iste, zapleti pa različni, vendar se nadgradnji prejšnje zgodbe pozna, da je bila napisana po naročilu za potrebe ptujske izpostave Evropske prestolnice kulture in verjetno na hitro; neprepričljivosti in netočnosti v romanu namreč ne manjka.

Roman Ferija Lainščka Strah za metulje v nevihti nekako nadaljuje vodnato tradicijo prejšnjih dveh, le da se je dogajanje z bregov Mure in kasneje Drave nekje okoli Ptuja in nižje preselilo k sotočju Save in Donave. Marko je slovenski vojak na služenju v Zemunu, kjer spozna gimnazijko, vname se strastna ljubezen, ki se konča s spletko in kazensko prekomando na Kosovo. Napet odnos med ljubimcema se pomiri v slovenski osamosvojitveni vojni, ko se zgodbi obeh spet prepleteta. Žal šele ob pokopu – države in vojaka iz Zemuna, ki je ena od žrtev spopada pri Holmcu.

Pregleda in popisa paradigmatskega preloma, ki se je zgodil s slovensko osamosvojitvijo, so se pisci že lotevali – nekoliko shematično in črno-belo na primer Igor Karlovšek v svojem zadnjem romanu Odvetnik, vendar je očitno, da do dogodka še nimamo zadostne distance za polnokrvno literarno delo. Tako kot Karlovšek tudi Lainšček nekoliko poenostavlja, ko grobo zbija zgodovinski okvir svoje pripovedi, recimo ko zapiše, da je mogočna armada obstala na poti v Slovenijo zaradi okvare tankov in tehnike. Hoče reči, da ni bilo nobenega Janeza s torbo z orodjem, da bi popravil okvare. To je sicer duhovito, je pa vprašanje, ali realistični roman takšno tipizacijo in posloševanje prenese, dejstvom navkljub. V ostalih plasteh je namreč Strah za metulje v nevihti realističen roman.

Nasploh je popisovanje velikih dogodivščin pri služenju vojaščine vedno popisano za stopnjo bolj mimetično od preostalega opusa, najsi gre za novelo Zlati poročnik Lojzeta Kovačiča ali za Morovičevo ali Frančičevo popisovanje vojaščine kot še ene v nizu represivnih ustanov. Vojaščina je poseben doživljaj in tudi iniciacija, sicer se pisci ne bi toliko ukvarjali z njo. Prostor in vzdušje, ki spominjata na internatski roman, recimo na Musilove Zablode gojenca Törlesa ali romane o odraščanju Florjana Lipuša, sta inspirativni, zunanja in notranja hierarhija, trd ritem in nenehen mobing so v takšni pisavi stalnica. Lainšček tega pravzaprav ni nadgradil. Čeprav gre za zgodnja sedemdeseta leta in čase maspoka, oživitve ustaškega in nacionalističnega gibanja na Hrvaškem ter sočasno ‘cestno’ afero s Stanetom Kavčičem in njegovo smerjo v slovenski partiji, tega ni vključil v sliko o svetu. Poleg tega na Kosovu v tem času še ni bilo iredentizma, vsaj ne v tako skrajni in oboroženi obliki kot v osemdesetih. Preostane torej vojaška rutina, nekaj stereotipov o narodih in narodnostih, zastavnik fetišist, ljubezen med dijakinjo in vojakom in nekaj presenečenj; na primer da si punca želi najlonke iz tujine, je že takšno drobno maličenje spomina. Sicer pa je zgodba pregledna; Marko je zaljubljen, zamudi v kasarno, odvzamejo mu dovolilnico, ko jo ponaredi, pa ga pošljejo na albansko mejo. Ljubezen se medtem ne javlja, zato si po prihodu domov ustvari družino. Vendar bog vojne, ta brezglava sila, poskrbi, da se zaljubljenca prek tretjega, njima najbližjega, spet srečata. In zaključita zgodbo, ki zaradi nezaključenosti oba najeda.

Roman je dvodelen, prvi del z naslovom Ljiljana pripada osrednji Srbiji in vojaščini, drugi je postavljen v čas do začetka devetdesetih let, v njem pa Marko razrešuje svoje krizno obdobje, životarjenje brez cilja in veliko osamljenost. Vse dokler ne sreča žene. Njun odnos je tako pristen, da ona takoj vidi, če je kaj narobe. In je vse narobe, ko Marko na mrliškem listu prepozna priimek nekdanje ljubezni in ob njem svoje ime.

Prvi del je nekoliko shematičen, vojaščina je pač že obdelana in preorana literarna njiva, nekaj je pretiravanja glede kaznovanja in strahu, kot da ne bi bil ta strah vpisan v sámo delovanje togih birokratskih in na trdi subordinaciji temelječih sistemov. Boljši je drugi del. Ne le zaradi fabulativnega zasuka, ne samo zaradi začetne atmosfere, ki malo spominja na zgodbo Boštjana Seliškarja Taksist. Predvsem Lainšček proces osamosvojitve dovolj objektivizira in usmerja pozornost na žrtve. Katerikoli strani pripadajo, darovani so na oltarju brezumnega boga vojne, boga, ki ga ponotranjijo vojščaki in prenapeteži. Jugoslovanski vojak ali bolgarski tovornjakar, slovenski pesnik v uniformi ali hrabri tankisti, ki jih hočejo scvreti z raketometom – vsi so pravzaprav klavna živina. Lainščkov roman se ne ukvarja z bitkami, saj žrtve najdemo v končni obdelavi, pa vendar se zdi, da izzveni z mislijo, da se je treba več pogovarjati. Da so nekateri ljudje izgubili veliko, če ne vsega, in da bi bilo s komunikacijo mogoče kaj od tega preprečiti. Glede tega je Strah za metulje v nevihti spravljiv in do žrtev pieteten roman. Da Lainšček zna pripovedovati in da je za njim obsežen prozni opus, na katerem si je izpilil pripovedno veščino, pa verjetno ni treba vsakič znova ponavljati.

Matej Bogataj


02.12.2019

Zajc, Bauman, Dimkovska, Tomažič-Langus-Kleč

Lenart Zajc: Delci svetlobe Petre Bauman Paradiž Lidija Dimkovska Non-oui Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč: Ne sprašujte za pot: blodnik po Istri Recenzije so napisali Anja Radaljac, Peter Semolič, Matej Bogataj in Katarina Mahnič.


25.11.2019

Vršič, Mahkovic in Mlinar, Olmi, Mahnič

Zarja Vršič: Kozjeglavka Eva Mahkovic in Eva Mlinar: Vinjete straholjubca Veronique Olmi: Bakhita Mirko Mahnič: Zapisi II Recenzije so napisali Martina Potisk, Tatjana Pregl Kobe, Nina Gostiša in Iztok Ilich.


18.11.2019

Senegačnik, Hočevar, Lainšček, Premrl

Brane Senegačnik: Pogovori z nikomer Zoran Hočevar: Čeprav seveda Feri Lainšček: Zadoščenje Božidar Premrl: Bedenice: Kraški šopek Milka Matičetovega iz Koprive Recenzije so napisali Tonja Jelen, Ana Geršak, Katarina Mahnič in Božidar Premrl.


11.11.2019

Möderndorfer, Brecelj, Mda, Mahkovic

Vinko Möderndorfer: Ljudomrznik na tržnici Petra Brecelj: Mašenka Zakes Mda: Načini smrti Eva Mahkovic: na tak dan najbolj trpi mastercard Recenzije so napisali Marija Švajncer, Miša Gams, Gabriela Babnik in Andrej Lutman.


04.11.2019

Kosovel, Rozina, Ljubka, Švajncer

Srečko Kosovel: Vsem naj bom neznan Roman Rozina: Po cipresah diši Andrij Ljubka: Karbid Marija Švajncer: Slavko Grum – vztrajati ali pobegniti onkraj Recenzije so napisali Aljaž Koprivnikar, Ana Hancock, Matej Bogataj in Nina Gostiša.


28.10.2019

Frančič, Kočica, Koželj, Mbembe

Franjo Frančič: Nemir in strast Jiři Kočica: Izvirnik Alenka Koželj: Lovilci sanj Achille Mbembe: Kritika črnskega uma Recenzije so napisali Miša Gams, Martina Potisk, Maja Žvokelj in Gabriela Babnik.


21.10.2019

Simoniti, Košir, Carrasco, Koron

Veronika Simoniti: Ivana pred morjem Jaka Košir: Oaza duše, Jesús Carrasco: Zemlja, po kateri stopamo Alenka Koron: Razgledi na tuje Recenzije so napisali Tadeja Krečič, Lev Detela, Andrej Rot in Barbara Leban.


14.10.2019

Švajncer, Pregl in Leonšek, Antić, Dvořáková

Marija Švajncer: Igralca Slavko Pregl in Leon Pogelšek: Skrivnost se imenuje Erik Šlomovič Ivan Antić: Membrane, membrane Daniela Dvořáková: Barbara Celjska Recenzije so napisali Miša Gams, Katarina Mahnič, Andrej Lutman in Iztok Ilich.


07.10.2019

Snoj, Frančič, Starova, Ohler

Jože Snoj: Stihožitja in distonije Franjo Frančič: Vzemi me k sebi Luan Starova: Čas koz Norman Ohler:Popolna omama. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Andrej Lutman, Miša Gams in Martin Lipovšek.


30.09.2019

Pregelj, Golob Grabner, Slimani, Pibernik-Simčič

Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi Sara Nuša Golob Grabner: Gnijoče rože Leila Slimani: Uspavanka France Pibernika in Zorko Simčič: Dohojene stopinje Recenzije so napisali Veronika Šoster, Andrej Lutman, Ana Rozman in Martina Potisk.


23.09.2019

Babnik, Hrobath, Jelinčič, Mlakar

Gabriela Babnik: Tri smrti Mili Hrobath: Barvitost časa Dušan Jelinčič: Tržaške prikazni Anja Mlakar: Skrivnostni tujec in demonski sovražnik Avtorji recenzij: Tonja Jelen, Lev Detela, Robi Šabec in Iztok Ilich.


16.09.2019

Kreutz, Plohl, Hemon, Gabrič

Samo Kreutz: Ristanc čez pločnik Feliks Plohl: Vsi moji grehi Aleksandar Hemon: Vprašanje Bruna Aleš Gabrič: V senci politike Recenzije so napisali Martina Potisk, Ana Hancock, Katarina Mahnič in Iztok Ilich.


09.09.2019

Golob, Feinig, Filipčič, Velikić

Anja Golob: Da ne da ne bo … Stefan Feiniga: Rob krožnika in obzorje Emil Filipčič: Moto Dragan Velikić: O pisateljih in mestih Recenzije so napisali Aljaž Koprivnikar, Lev Detela, Matej Bogataj in Miša Gams.


02.09.2019

Sosić, Świrszczyńska, Bator, Harari

Sarival Sosič: Jaz sam Anna Świrszczyńska: Baba sem Joanna Bator: Temno, skoraj noč Yuval Noah Harari: 21 nasvetov za 21. stoletje


26.08.2019

Ferlež in Rezman, Lazić, Coetzee, ur. Zajc

Jerneja Ferlež in Peter Rezman: Maribor paralaksa Radmila Lazić: Brez anestezije J. M. Coetzee: Peterburški mojster Ur. Neža Zajc: Poezija in smrt pesnikovo sta življenje Recenzije so napisali Marija Švajncer, Rok Bozovičar, Gabriela Babnik in Tonja Jelen.


19.08.2019

Strojan, Pregl, Swift, Perenič

Marjan Strojan: Hribi, oblaki, lepe pozdrave, Sanja Pregl: Izgubljene dvojine Graham Swift: Materinska nedelja Luiza Pesjak in Urška Perenič: Beatin dnevnik Recenzije so napisali Goran Dekleva, Ana Hancock, Tonja Jelen in Iztok Ilich.


12.08.2019

Kavčič, Naji, de Beauvoir

Nada Kavčič: Uho in senca Franjo H. Naji: Križišče Simone de Beauvoir: Starost Recenzije so napisali Aljaž Koprivnikar, Miša Gams in Marija Švajncer.


05.08.2019

Rožman, Tanikawa, Frelih, Beauvoir

Andraž Rožman: Trije spomini Shuntaro Tanikawa: Dve milijardi svetlobnih let samote Tone Frelih: Skesanec Simone de Beauvoir: Starost Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Veronika Šoster, Gaja Pöschl in Marija Švajncer.


29.07.2019

Karlovšek, Sedmak, Lipušček, Galimberti

Igor Karlovšek: Sodišče Bojan Sedmak: Imenuj zrak Uroš Lipušček Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 Umberto Galimberti: Besedo imajo mladi. Recenzije so napisali Matej Bogataj, Miša Gams, Iztok Ilich in Beti Burger.


22.07.2019

Lutman, Votolen, Špelec, Šmitek

Andrej Lutman: Zgodbnice iz Črkja Sonja Votolen: Tudi brez peruti sem ptica Sara Špelec: Če Zmago Šmitek: Šelest divjine Recenzije so napisali Matej Bogataj, Marica Škorjanec, Aljaž Koprivnikar in Miriam Drev.


Stran 13 od 49
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov