Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

S knjižnega trga

23.03.2015


Roman Ferija Lainščka Strah za metulje v nevihti, ob tem pa še izbor pesmi Wyslawe Szymborske Ključ, roman Žige Valetiča Optimisti v nebesih in potopis Branka Gradišnika En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo – to so knjige, ki nas čakajo v oddaji S knjižnega trga.

Recenzije so napisali Matej Bogataj, Nada Breznik, Mare Cestnik in Katarina Mahnič. Pripravlja Vlado Motnikar.

Feri Lainšček: Strah za metulje v nevihti (Beletrina, 2015)

Feri Lainšček je dolgo napovedoval zaključek trilogije, ki jo trdno sestavljata še romana Muriša in Ločil bom peno od valov. Po njunem izidu sta izšla dva sramežljiva in ne najbolj posrečena poskusa: Sprehajališče za vračanje je bil roman v verzih, posvečen Jungu in vsemu izvenzemeljskemu, zato v njem nastopajo more in sanje in bohoten nadrealen svet. Ker je roman v verzih potreboval pojasnila, je nekaj podobnega Lainšček obdelal tudi v naslednjem romanu, v Orkestru za poljube. Nekatere osebe so iste, zapleti pa različni, vendar se nadgradnji prejšnje zgodbe pozna, da je bila napisana po naročilu za potrebe ptujske izpostave Evropske prestolnice kulture in verjetno na hitro; neprepričljivosti in netočnosti v romanu namreč ne manjka.

Roman Ferija Lainščka Strah za metulje v nevihti nekako nadaljuje vodnato tradicijo prejšnjih dveh, le da se je dogajanje z bregov Mure in kasneje Drave nekje okoli Ptuja in nižje preselilo k sotočju Save in Donave. Marko je slovenski vojak na služenju v Zemunu, kjer spozna gimnazijko, vname se strastna ljubezen, ki se konča s spletko in kazensko prekomando na Kosovo. Napet odnos med ljubimcema se pomiri v slovenski osamosvojitveni vojni, ko se zgodbi obeh spet prepleteta. Žal šele ob pokopu – države in vojaka iz Zemuna, ki je ena od žrtev spopada pri Holmcu.

Pregleda in popisa paradigmatskega preloma, ki se je zgodil s slovensko osamosvojitvijo, so se pisci že lotevali – nekoliko shematično in črno-belo na primer Igor Karlovšek v svojem zadnjem romanu Odvetnik, vendar je očitno, da do dogodka še nimamo zadostne distance za polnokrvno literarno delo. Tako kot Karlovšek tudi Lainšček nekoliko poenostavlja, ko grobo zbija zgodovinski okvir svoje pripovedi, recimo ko zapiše, da je mogočna armada obstala na poti v Slovenijo zaradi okvare tankov in tehnike. Hoče reči, da ni bilo nobenega Janeza s torbo z orodjem, da bi popravil okvare. To je sicer duhovito, je pa vprašanje, ali realistični roman takšno tipizacijo in posloševanje prenese, dejstvom navkljub. V ostalih plasteh je namreč Strah za metulje v nevihti realističen roman.

Nasploh je popisovanje velikih dogodivščin pri služenju vojaščine vedno popisano za stopnjo bolj mimetično od preostalega opusa, najsi gre za novelo Zlati poročnik Lojzeta Kovačiča ali za Morovičevo ali Frančičevo popisovanje vojaščine kot še ene v nizu represivnih ustanov. Vojaščina je poseben doživljaj in tudi iniciacija, sicer se pisci ne bi toliko ukvarjali z njo. Prostor in vzdušje, ki spominjata na internatski roman, recimo na Musilove Zablode gojenca Törlesa ali romane o odraščanju Florjana Lipuša, sta inspirativni, zunanja in notranja hierarhija, trd ritem in nenehen mobing so v takšni pisavi stalnica. Lainšček tega pravzaprav ni nadgradil. Čeprav gre za zgodnja sedemdeseta leta in čase maspoka, oživitve ustaškega in nacionalističnega gibanja na Hrvaškem ter sočasno ‘cestno’ afero s Stanetom Kavčičem in njegovo smerjo v slovenski partiji, tega ni vključil v sliko o svetu. Poleg tega na Kosovu v tem času še ni bilo iredentizma, vsaj ne v tako skrajni in oboroženi obliki kot v osemdesetih. Preostane torej vojaška rutina, nekaj stereotipov o narodih in narodnostih, zastavnik fetišist, ljubezen med dijakinjo in vojakom in nekaj presenečenj; na primer da si punca želi najlonke iz tujine, je že takšno drobno maličenje spomina. Sicer pa je zgodba pregledna; Marko je zaljubljen, zamudi v kasarno, odvzamejo mu dovolilnico, ko jo ponaredi, pa ga pošljejo na albansko mejo. Ljubezen se medtem ne javlja, zato si po prihodu domov ustvari družino. Vendar bog vojne, ta brezglava sila, poskrbi, da se zaljubljenca prek tretjega, njima najbližjega, spet srečata. In zaključita zgodbo, ki zaradi nezaključenosti oba najeda.

Roman je dvodelen, prvi del z naslovom Ljiljana pripada osrednji Srbiji in vojaščini, drugi je postavljen v čas do začetka devetdesetih let, v njem pa Marko razrešuje svoje krizno obdobje, životarjenje brez cilja in veliko osamljenost. Vse dokler ne sreča žene. Njun odnos je tako pristen, da ona takoj vidi, če je kaj narobe. In je vse narobe, ko Marko na mrliškem listu prepozna priimek nekdanje ljubezni in ob njem svoje ime.

Prvi del je nekoliko shematičen, vojaščina je pač že obdelana in preorana literarna njiva, nekaj je pretiravanja glede kaznovanja in strahu, kot da ne bi bil ta strah vpisan v sámo delovanje togih birokratskih in na trdi subordinaciji temelječih sistemov. Boljši je drugi del. Ne le zaradi fabulativnega zasuka, ne samo zaradi začetne atmosfere, ki malo spominja na zgodbo Boštjana Seliškarja Taksist. Predvsem Lainšček proces osamosvojitve dovolj objektivizira in usmerja pozornost na žrtve. Katerikoli strani pripadajo, darovani so na oltarju brezumnega boga vojne, boga, ki ga ponotranjijo vojščaki in prenapeteži. Jugoslovanski vojak ali bolgarski tovornjakar, slovenski pesnik v uniformi ali hrabri tankisti, ki jih hočejo scvreti z raketometom – vsi so pravzaprav klavna živina. Lainščkov roman se ne ukvarja z bitkami, saj žrtve najdemo v končni obdelavi, pa vendar se zdi, da izzveni z mislijo, da se je treba več pogovarjati. Da so nekateri ljudje izgubili veliko, če ne vsega, in da bi bilo s komunikacijo mogoče kaj od tega preprečiti. Glede tega je Strah za metulje v nevihti spravljiv in do žrtev pieteten roman. Da Lainšček zna pripovedovati in da je za njim obsežen prozni opus, na katerem si je izpilil pripovedno veščino, pa verjetno ni treba vsakič znova ponavljati.

Matej Bogataj


S knjižnega trga

964 epizod


Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi neleposlovnih knjižnih novosti v slovenščini. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenija. V njej ocenimo oziroma podrobneje predstavimo manjši del produkcije slovenskih založb, a vendar izbor najboljšega in najzanimivejšega.

S knjižnega trga

23.03.2015


Roman Ferija Lainščka Strah za metulje v nevihti, ob tem pa še izbor pesmi Wyslawe Szymborske Ključ, roman Žige Valetiča Optimisti v nebesih in potopis Branka Gradišnika En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo – to so knjige, ki nas čakajo v oddaji S knjižnega trga.

Recenzije so napisali Matej Bogataj, Nada Breznik, Mare Cestnik in Katarina Mahnič. Pripravlja Vlado Motnikar.

Feri Lainšček: Strah za metulje v nevihti (Beletrina, 2015)

Feri Lainšček je dolgo napovedoval zaključek trilogije, ki jo trdno sestavljata še romana Muriša in Ločil bom peno od valov. Po njunem izidu sta izšla dva sramežljiva in ne najbolj posrečena poskusa: Sprehajališče za vračanje je bil roman v verzih, posvečen Jungu in vsemu izvenzemeljskemu, zato v njem nastopajo more in sanje in bohoten nadrealen svet. Ker je roman v verzih potreboval pojasnila, je nekaj podobnega Lainšček obdelal tudi v naslednjem romanu, v Orkestru za poljube. Nekatere osebe so iste, zapleti pa različni, vendar se nadgradnji prejšnje zgodbe pozna, da je bila napisana po naročilu za potrebe ptujske izpostave Evropske prestolnice kulture in verjetno na hitro; neprepričljivosti in netočnosti v romanu namreč ne manjka.

Roman Ferija Lainščka Strah za metulje v nevihti nekako nadaljuje vodnato tradicijo prejšnjih dveh, le da se je dogajanje z bregov Mure in kasneje Drave nekje okoli Ptuja in nižje preselilo k sotočju Save in Donave. Marko je slovenski vojak na služenju v Zemunu, kjer spozna gimnazijko, vname se strastna ljubezen, ki se konča s spletko in kazensko prekomando na Kosovo. Napet odnos med ljubimcema se pomiri v slovenski osamosvojitveni vojni, ko se zgodbi obeh spet prepleteta. Žal šele ob pokopu – države in vojaka iz Zemuna, ki je ena od žrtev spopada pri Holmcu.

Pregleda in popisa paradigmatskega preloma, ki se je zgodil s slovensko osamosvojitvijo, so se pisci že lotevali – nekoliko shematično in črno-belo na primer Igor Karlovšek v svojem zadnjem romanu Odvetnik, vendar je očitno, da do dogodka še nimamo zadostne distance za polnokrvno literarno delo. Tako kot Karlovšek tudi Lainšček nekoliko poenostavlja, ko grobo zbija zgodovinski okvir svoje pripovedi, recimo ko zapiše, da je mogočna armada obstala na poti v Slovenijo zaradi okvare tankov in tehnike. Hoče reči, da ni bilo nobenega Janeza s torbo z orodjem, da bi popravil okvare. To je sicer duhovito, je pa vprašanje, ali realistični roman takšno tipizacijo in posloševanje prenese, dejstvom navkljub. V ostalih plasteh je namreč Strah za metulje v nevihti realističen roman.

Nasploh je popisovanje velikih dogodivščin pri služenju vojaščine vedno popisano za stopnjo bolj mimetično od preostalega opusa, najsi gre za novelo Zlati poročnik Lojzeta Kovačiča ali za Morovičevo ali Frančičevo popisovanje vojaščine kot še ene v nizu represivnih ustanov. Vojaščina je poseben doživljaj in tudi iniciacija, sicer se pisci ne bi toliko ukvarjali z njo. Prostor in vzdušje, ki spominjata na internatski roman, recimo na Musilove Zablode gojenca Törlesa ali romane o odraščanju Florjana Lipuša, sta inspirativni, zunanja in notranja hierarhija, trd ritem in nenehen mobing so v takšni pisavi stalnica. Lainšček tega pravzaprav ni nadgradil. Čeprav gre za zgodnja sedemdeseta leta in čase maspoka, oživitve ustaškega in nacionalističnega gibanja na Hrvaškem ter sočasno ‘cestno’ afero s Stanetom Kavčičem in njegovo smerjo v slovenski partiji, tega ni vključil v sliko o svetu. Poleg tega na Kosovu v tem času še ni bilo iredentizma, vsaj ne v tako skrajni in oboroženi obliki kot v osemdesetih. Preostane torej vojaška rutina, nekaj stereotipov o narodih in narodnostih, zastavnik fetišist, ljubezen med dijakinjo in vojakom in nekaj presenečenj; na primer da si punca želi najlonke iz tujine, je že takšno drobno maličenje spomina. Sicer pa je zgodba pregledna; Marko je zaljubljen, zamudi v kasarno, odvzamejo mu dovolilnico, ko jo ponaredi, pa ga pošljejo na albansko mejo. Ljubezen se medtem ne javlja, zato si po prihodu domov ustvari družino. Vendar bog vojne, ta brezglava sila, poskrbi, da se zaljubljenca prek tretjega, njima najbližjega, spet srečata. In zaključita zgodbo, ki zaradi nezaključenosti oba najeda.

Roman je dvodelen, prvi del z naslovom Ljiljana pripada osrednji Srbiji in vojaščini, drugi je postavljen v čas do začetka devetdesetih let, v njem pa Marko razrešuje svoje krizno obdobje, životarjenje brez cilja in veliko osamljenost. Vse dokler ne sreča žene. Njun odnos je tako pristen, da ona takoj vidi, če je kaj narobe. In je vse narobe, ko Marko na mrliškem listu prepozna priimek nekdanje ljubezni in ob njem svoje ime.

Prvi del je nekoliko shematičen, vojaščina je pač že obdelana in preorana literarna njiva, nekaj je pretiravanja glede kaznovanja in strahu, kot da ne bi bil ta strah vpisan v sámo delovanje togih birokratskih in na trdi subordinaciji temelječih sistemov. Boljši je drugi del. Ne le zaradi fabulativnega zasuka, ne samo zaradi začetne atmosfere, ki malo spominja na zgodbo Boštjana Seliškarja Taksist. Predvsem Lainšček proces osamosvojitve dovolj objektivizira in usmerja pozornost na žrtve. Katerikoli strani pripadajo, darovani so na oltarju brezumnega boga vojne, boga, ki ga ponotranjijo vojščaki in prenapeteži. Jugoslovanski vojak ali bolgarski tovornjakar, slovenski pesnik v uniformi ali hrabri tankisti, ki jih hočejo scvreti z raketometom – vsi so pravzaprav klavna živina. Lainščkov roman se ne ukvarja z bitkami, saj žrtve najdemo v končni obdelavi, pa vendar se zdi, da izzveni z mislijo, da se je treba več pogovarjati. Da so nekateri ljudje izgubili veliko, če ne vsega, in da bi bilo s komunikacijo mogoče kaj od tega preprečiti. Glede tega je Strah za metulje v nevihti spravljiv in do žrtev pieteten roman. Da Lainšček zna pripovedovati in da je za njim obsežen prozni opus, na katerem si je izpilil pripovedno veščino, pa verjetno ni treba vsakič znova ponavljati.

Matej Bogataj


05.07.2021

Lipuš, Skubic, Vukšič, Ljahova

Cvetka Lipuš: Odhajanje za začetnike Andrej E. Skubic: Krasni dnevi Goroslav Vukšić: Norci pomorci Vesela Ljahova: Četrt ob obvoznici Recenzije so napisali Goran Dekleva, Tonja Jelen, Mare Cestnik in Miša Gams


28.06.2021

Vojnović, Dodlek, Keret, ur. Kirbiš

Goran Vojnović: Đorđić se vrača Tone Dodlek: Plavi 9 Etgar Keret: Poleti že! ur. Andrej Kirbiš: Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi Avtorji recenzij Aljaž Krivec, Tonja Jelen, Marko Golja in Miša Gams


21.06.2021

Virk, Pevec, Škrabec, Tuma

Jani Virk: Jaka in Vane Zoran Pevec: Na objektivističnem stolu Simona Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami Tanja Tuma: Brodnik Recenzije so napisali Miša Gams, Andrej Lutman, Barbara Leban in Iztok Ilich.


14.06.2021

Osti, Čater, Florenski

Josip Osti: Poper po pudingu Dušan Čater: Ekstradeviško Pavel Florenski: Ikonostas Recenzije so napisali Miša Gams, Mare Cestnik in Andrej Arko


07.06.2021

Golja, Vasilevski, Slapšak

Marko Golja: Prepozno, pozneje Risto Vasilevski: Srce kroga Svetlana Slapšak: Šola za delikatne ljubimce Recenzije so napisali Cvetka Bevc, Petra Koršič in Marija Švajncer.


31.05.2021

Kralj, Dekleva, Marwan, Maci

Gašper Kralj: Škrbine Milan Dekleva: In vsi so očarani z mesečino (okrog pesmi) in Zora in čriček Ana Marwan: Zabubljena Enis Maci: Sladoledarna Evropa Recenzije so napisali Aljaž Krivec, Tonja Jelen, Miša Gams in Tina Poglajen.


30.05.2022

Svetel, Marc, Hugo, Vojnović

Ana Svetel: Marmor Leon Marc: Katedrale, male in velike Victor Hugo: Triindevetdeset Goran Vojnović: Zbiralec strahov Recenzije so napisali Ana Lorger, Tonja Jelen, Simon Popek in Iztok Ilich.


24.05.2021

Likar, Mugerli, Ritsos, Krasznahorkai

Mirana Likar: Pripovedovalec Anja Mugerli: Čebelja družina Janis Ritsos: Korenine sveta László Krasznahorkai: Svet gre naprej Recenzije so napisale Tonja Jelen, Anja Radaljac, Diana Pungeršič in Ana Geršak.


17.05.2021

Merc, Švajncer, Levy, Pascual

Dušan Merc: Črna maska Marija Švajncer: Samogotovost Deborah Levy: Mož, ki je videl vse Carlos Pascual: Nezakonita melanholija Recenzije so napisali Andrej Arko, Andrej Lutman, Staša Grahek in Katarina Mahnič.


10.05.2021

Bevc, Feinig, Durastanti, Šenk

Cvetka Bevc: Sence in Izpovedi črnega mačka Stefan Feinig: 374 Claudia Durastanti: Tujka Vladimir Šenk: Ljubljanski kongres 1821 Recenzije so napisali Miriam Drev, Lev Detela, Gaja Pöschl in Iztok Ilich.


09.05.2022

Podstenšek, Stevens, Fernández, Petrovec

Tomo Podstenšek: Površinska napetost Wallace Stevens: Običajen večer v New Havnu Nona Fernández: Neznana dimenzija Dragan Petrovec: Stopinje upora. Recenzije so napisali Miša Gams, Silvija Žnidar, Aljaž Krivec in Nives Kovač.


03.05.2021

Žerdin, Sorokin, Lutman, Sukič

Ali Žerdin: MMXX - Leto nevarne bližine Vladimir Sorokin: Opričnikov dan Andrej Lutman: Zvrhan čas Nataša Sukič: Amplituda Recenzije so napisali Iztok Ilich, Simon Popek, Tonja Jelen in Ana Hancock.


26.04.2021

Gotthardt, Bevc, Kardoš in Atelšek, Makarovič

Vincenc Gotthardt: Na drugem koncu sveta Cvetka Bevc: In vendar sem Štefan Kardoš in Jožica Atelšek: Plastenje s(r)amot Marija Makarovič: Jazbina Recenzije so napisali Lev Detela, Tonja Jelen, Miša Gams in Milan Vogel.


19.04.2021

ur. Babačić, Kordež, Mann, Wolf

ur. Esad Babačič: Zamenite mi glavo Klemen Kordež: Hladna veriga Thomas Mann: Izpovedi bleferja Felixa Krulla Maryanne Wolf: Bralec, vrni se domov Recenzije so napisali Andrej Lutman, Anja Radaljac, Matej Bogataj in Ana Rozman.


12.04.2021

Dovjak, Horvat, Sturman, Herzog

Krištof Dovjak: Saladinovo ihtenje Jože Horvat: Panoramski let Primož Sturman: Sinteze Werner Herzog: O hoji v ledu Recenzije so napisali Cvetka Bevc, Andrej Arko, Miša Gams in Simon Popek.


05.04.2021

Kos, Jelinčič, Jansson, Bogataj

Dejan Kos: Zahvalni spevi Dušan Jelinčič: Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca Tove Jansson: Poslušalka Janez Bogataj: Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo Recenzije so napisali Petra Koršič, Robi Šabec, Nives Kovač in Iztok Ilich.


29.03.2021

Dekleva, Žerjal Pavlin, Murnane

Milan Dekleva: Zaplešiva, Dante Vita Žerjal Pavlin: Obrazi Gerlad Murnane: Pustinje Recenzije so napisale Veronika Šoster, Marica Škorjanec Kosterca in Katarina Mahnič.


22.03.2021

Škrjanec, Golob, Lagerlöf, Hamvas

Tone Škrjanec: Nekaj o nas kot živalih Tadej Golob: Virus Selma Lagerlöf: Cesar Portugalije Béla Hamvas: Krizologija Recenzije so napisali Miša Gams, Gaja Pöschl, Marko Golja in Marija Švajncer.


08.03.2021

Klun, Aleksijevič, Purič

Mance Klun: Če ne morem biti jezik Svetlana Aleksijevič: Vojna nima ženskega obraza Vilma Purič: Sodobne tržaške pesnice Recenzije so napisali Aljaž Koprivnikar, Simon Popek in Robi Šabec.


07.03.2022

Drev, Veber, Pešut, Mihurko Poniž

Miriam Drev: Od dneva so in od noči Tom Veber: Do tu sega gozd Dino Pešut: Očetov sinko Katja Mihurko Poniž: Od lastnega glasu do lastne sobe Recenzije so napisali Katarina Mahnič, Andrej Lutman, Rok Bozovičar in Ana Lorger.


Stran 9 od 49
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov