Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

S knjižnega trga

23.03.2015


Roman Ferija Lainščka Strah za metulje v nevihti, ob tem pa še izbor pesmi Wyslawe Szymborske Ključ, roman Žige Valetiča Optimisti v nebesih in potopis Branka Gradišnika En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo – to so knjige, ki nas čakajo v oddaji S knjižnega trga.

Recenzije so napisali Matej Bogataj, Nada Breznik, Mare Cestnik in Katarina Mahnič. Pripravlja Vlado Motnikar.

Feri Lainšček: Strah za metulje v nevihti (Beletrina, 2015)

Feri Lainšček je dolgo napovedoval zaključek trilogije, ki jo trdno sestavljata še romana Muriša in Ločil bom peno od valov. Po njunem izidu sta izšla dva sramežljiva in ne najbolj posrečena poskusa: Sprehajališče za vračanje je bil roman v verzih, posvečen Jungu in vsemu izvenzemeljskemu, zato v njem nastopajo more in sanje in bohoten nadrealen svet. Ker je roman v verzih potreboval pojasnila, je nekaj podobnega Lainšček obdelal tudi v naslednjem romanu, v Orkestru za poljube. Nekatere osebe so iste, zapleti pa različni, vendar se nadgradnji prejšnje zgodbe pozna, da je bila napisana po naročilu za potrebe ptujske izpostave Evropske prestolnice kulture in verjetno na hitro; neprepričljivosti in netočnosti v romanu namreč ne manjka.

Roman Ferija Lainščka Strah za metulje v nevihti nekako nadaljuje vodnato tradicijo prejšnjih dveh, le da se je dogajanje z bregov Mure in kasneje Drave nekje okoli Ptuja in nižje preselilo k sotočju Save in Donave. Marko je slovenski vojak na služenju v Zemunu, kjer spozna gimnazijko, vname se strastna ljubezen, ki se konča s spletko in kazensko prekomando na Kosovo. Napet odnos med ljubimcema se pomiri v slovenski osamosvojitveni vojni, ko se zgodbi obeh spet prepleteta. Žal šele ob pokopu – države in vojaka iz Zemuna, ki je ena od žrtev spopada pri Holmcu.

Pregleda in popisa paradigmatskega preloma, ki se je zgodil s slovensko osamosvojitvijo, so se pisci že lotevali – nekoliko shematično in črno-belo na primer Igor Karlovšek v svojem zadnjem romanu Odvetnik, vendar je očitno, da do dogodka še nimamo zadostne distance za polnokrvno literarno delo. Tako kot Karlovšek tudi Lainšček nekoliko poenostavlja, ko grobo zbija zgodovinski okvir svoje pripovedi, recimo ko zapiše, da je mogočna armada obstala na poti v Slovenijo zaradi okvare tankov in tehnike. Hoče reči, da ni bilo nobenega Janeza s torbo z orodjem, da bi popravil okvare. To je sicer duhovito, je pa vprašanje, ali realistični roman takšno tipizacijo in posloševanje prenese, dejstvom navkljub. V ostalih plasteh je namreč Strah za metulje v nevihti realističen roman.

Nasploh je popisovanje velikih dogodivščin pri služenju vojaščine vedno popisano za stopnjo bolj mimetično od preostalega opusa, najsi gre za novelo Zlati poročnik Lojzeta Kovačiča ali za Morovičevo ali Frančičevo popisovanje vojaščine kot še ene v nizu represivnih ustanov. Vojaščina je poseben doživljaj in tudi iniciacija, sicer se pisci ne bi toliko ukvarjali z njo. Prostor in vzdušje, ki spominjata na internatski roman, recimo na Musilove Zablode gojenca Törlesa ali romane o odraščanju Florjana Lipuša, sta inspirativni, zunanja in notranja hierarhija, trd ritem in nenehen mobing so v takšni pisavi stalnica. Lainšček tega pravzaprav ni nadgradil. Čeprav gre za zgodnja sedemdeseta leta in čase maspoka, oživitve ustaškega in nacionalističnega gibanja na Hrvaškem ter sočasno ‘cestno’ afero s Stanetom Kavčičem in njegovo smerjo v slovenski partiji, tega ni vključil v sliko o svetu. Poleg tega na Kosovu v tem času še ni bilo iredentizma, vsaj ne v tako skrajni in oboroženi obliki kot v osemdesetih. Preostane torej vojaška rutina, nekaj stereotipov o narodih in narodnostih, zastavnik fetišist, ljubezen med dijakinjo in vojakom in nekaj presenečenj; na primer da si punca želi najlonke iz tujine, je že takšno drobno maličenje spomina. Sicer pa je zgodba pregledna; Marko je zaljubljen, zamudi v kasarno, odvzamejo mu dovolilnico, ko jo ponaredi, pa ga pošljejo na albansko mejo. Ljubezen se medtem ne javlja, zato si po prihodu domov ustvari družino. Vendar bog vojne, ta brezglava sila, poskrbi, da se zaljubljenca prek tretjega, njima najbližjega, spet srečata. In zaključita zgodbo, ki zaradi nezaključenosti oba najeda.

Roman je dvodelen, prvi del z naslovom Ljiljana pripada osrednji Srbiji in vojaščini, drugi je postavljen v čas do začetka devetdesetih let, v njem pa Marko razrešuje svoje krizno obdobje, životarjenje brez cilja in veliko osamljenost. Vse dokler ne sreča žene. Njun odnos je tako pristen, da ona takoj vidi, če je kaj narobe. In je vse narobe, ko Marko na mrliškem listu prepozna priimek nekdanje ljubezni in ob njem svoje ime.

Prvi del je nekoliko shematičen, vojaščina je pač že obdelana in preorana literarna njiva, nekaj je pretiravanja glede kaznovanja in strahu, kot da ne bi bil ta strah vpisan v sámo delovanje togih birokratskih in na trdi subordinaciji temelječih sistemov. Boljši je drugi del. Ne le zaradi fabulativnega zasuka, ne samo zaradi začetne atmosfere, ki malo spominja na zgodbo Boštjana Seliškarja Taksist. Predvsem Lainšček proces osamosvojitve dovolj objektivizira in usmerja pozornost na žrtve. Katerikoli strani pripadajo, darovani so na oltarju brezumnega boga vojne, boga, ki ga ponotranjijo vojščaki in prenapeteži. Jugoslovanski vojak ali bolgarski tovornjakar, slovenski pesnik v uniformi ali hrabri tankisti, ki jih hočejo scvreti z raketometom – vsi so pravzaprav klavna živina. Lainščkov roman se ne ukvarja z bitkami, saj žrtve najdemo v končni obdelavi, pa vendar se zdi, da izzveni z mislijo, da se je treba več pogovarjati. Da so nekateri ljudje izgubili veliko, če ne vsega, in da bi bilo s komunikacijo mogoče kaj od tega preprečiti. Glede tega je Strah za metulje v nevihti spravljiv in do žrtev pieteten roman. Da Lainšček zna pripovedovati in da je za njim obsežen prozni opus, na katerem si je izpilil pripovedno veščino, pa verjetno ni treba vsakič znova ponavljati.

Matej Bogataj


S knjižnega trga

964 epizod


Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi neleposlovnih knjižnih novosti v slovenščini. Gre za eno najstarejših oddaj Radia Slovenija. V njej ocenimo oziroma podrobneje predstavimo manjši del produkcije slovenskih založb, a vendar izbor najboljšega in najzanimivejšega.

S knjižnega trga

23.03.2015


Roman Ferija Lainščka Strah za metulje v nevihti, ob tem pa še izbor pesmi Wyslawe Szymborske Ključ, roman Žige Valetiča Optimisti v nebesih in potopis Branka Gradišnika En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo – to so knjige, ki nas čakajo v oddaji S knjižnega trga.

Recenzije so napisali Matej Bogataj, Nada Breznik, Mare Cestnik in Katarina Mahnič. Pripravlja Vlado Motnikar.

Feri Lainšček: Strah za metulje v nevihti (Beletrina, 2015)

Feri Lainšček je dolgo napovedoval zaključek trilogije, ki jo trdno sestavljata še romana Muriša in Ločil bom peno od valov. Po njunem izidu sta izšla dva sramežljiva in ne najbolj posrečena poskusa: Sprehajališče za vračanje je bil roman v verzih, posvečen Jungu in vsemu izvenzemeljskemu, zato v njem nastopajo more in sanje in bohoten nadrealen svet. Ker je roman v verzih potreboval pojasnila, je nekaj podobnega Lainšček obdelal tudi v naslednjem romanu, v Orkestru za poljube. Nekatere osebe so iste, zapleti pa različni, vendar se nadgradnji prejšnje zgodbe pozna, da je bila napisana po naročilu za potrebe ptujske izpostave Evropske prestolnice kulture in verjetno na hitro; neprepričljivosti in netočnosti v romanu namreč ne manjka.

Roman Ferija Lainščka Strah za metulje v nevihti nekako nadaljuje vodnato tradicijo prejšnjih dveh, le da se je dogajanje z bregov Mure in kasneje Drave nekje okoli Ptuja in nižje preselilo k sotočju Save in Donave. Marko je slovenski vojak na služenju v Zemunu, kjer spozna gimnazijko, vname se strastna ljubezen, ki se konča s spletko in kazensko prekomando na Kosovo. Napet odnos med ljubimcema se pomiri v slovenski osamosvojitveni vojni, ko se zgodbi obeh spet prepleteta. Žal šele ob pokopu – države in vojaka iz Zemuna, ki je ena od žrtev spopada pri Holmcu.

Pregleda in popisa paradigmatskega preloma, ki se je zgodil s slovensko osamosvojitvijo, so se pisci že lotevali – nekoliko shematično in črno-belo na primer Igor Karlovšek v svojem zadnjem romanu Odvetnik, vendar je očitno, da do dogodka še nimamo zadostne distance za polnokrvno literarno delo. Tako kot Karlovšek tudi Lainšček nekoliko poenostavlja, ko grobo zbija zgodovinski okvir svoje pripovedi, recimo ko zapiše, da je mogočna armada obstala na poti v Slovenijo zaradi okvare tankov in tehnike. Hoče reči, da ni bilo nobenega Janeza s torbo z orodjem, da bi popravil okvare. To je sicer duhovito, je pa vprašanje, ali realistični roman takšno tipizacijo in posloševanje prenese, dejstvom navkljub. V ostalih plasteh je namreč Strah za metulje v nevihti realističen roman.

Nasploh je popisovanje velikih dogodivščin pri služenju vojaščine vedno popisano za stopnjo bolj mimetično od preostalega opusa, najsi gre za novelo Zlati poročnik Lojzeta Kovačiča ali za Morovičevo ali Frančičevo popisovanje vojaščine kot še ene v nizu represivnih ustanov. Vojaščina je poseben doživljaj in tudi iniciacija, sicer se pisci ne bi toliko ukvarjali z njo. Prostor in vzdušje, ki spominjata na internatski roman, recimo na Musilove Zablode gojenca Törlesa ali romane o odraščanju Florjana Lipuša, sta inspirativni, zunanja in notranja hierarhija, trd ritem in nenehen mobing so v takšni pisavi stalnica. Lainšček tega pravzaprav ni nadgradil. Čeprav gre za zgodnja sedemdeseta leta in čase maspoka, oživitve ustaškega in nacionalističnega gibanja na Hrvaškem ter sočasno ‘cestno’ afero s Stanetom Kavčičem in njegovo smerjo v slovenski partiji, tega ni vključil v sliko o svetu. Poleg tega na Kosovu v tem času še ni bilo iredentizma, vsaj ne v tako skrajni in oboroženi obliki kot v osemdesetih. Preostane torej vojaška rutina, nekaj stereotipov o narodih in narodnostih, zastavnik fetišist, ljubezen med dijakinjo in vojakom in nekaj presenečenj; na primer da si punca želi najlonke iz tujine, je že takšno drobno maličenje spomina. Sicer pa je zgodba pregledna; Marko je zaljubljen, zamudi v kasarno, odvzamejo mu dovolilnico, ko jo ponaredi, pa ga pošljejo na albansko mejo. Ljubezen se medtem ne javlja, zato si po prihodu domov ustvari družino. Vendar bog vojne, ta brezglava sila, poskrbi, da se zaljubljenca prek tretjega, njima najbližjega, spet srečata. In zaključita zgodbo, ki zaradi nezaključenosti oba najeda.

Roman je dvodelen, prvi del z naslovom Ljiljana pripada osrednji Srbiji in vojaščini, drugi je postavljen v čas do začetka devetdesetih let, v njem pa Marko razrešuje svoje krizno obdobje, životarjenje brez cilja in veliko osamljenost. Vse dokler ne sreča žene. Njun odnos je tako pristen, da ona takoj vidi, če je kaj narobe. In je vse narobe, ko Marko na mrliškem listu prepozna priimek nekdanje ljubezni in ob njem svoje ime.

Prvi del je nekoliko shematičen, vojaščina je pač že obdelana in preorana literarna njiva, nekaj je pretiravanja glede kaznovanja in strahu, kot da ne bi bil ta strah vpisan v sámo delovanje togih birokratskih in na trdi subordinaciji temelječih sistemov. Boljši je drugi del. Ne le zaradi fabulativnega zasuka, ne samo zaradi začetne atmosfere, ki malo spominja na zgodbo Boštjana Seliškarja Taksist. Predvsem Lainšček proces osamosvojitve dovolj objektivizira in usmerja pozornost na žrtve. Katerikoli strani pripadajo, darovani so na oltarju brezumnega boga vojne, boga, ki ga ponotranjijo vojščaki in prenapeteži. Jugoslovanski vojak ali bolgarski tovornjakar, slovenski pesnik v uniformi ali hrabri tankisti, ki jih hočejo scvreti z raketometom – vsi so pravzaprav klavna živina. Lainščkov roman se ne ukvarja z bitkami, saj žrtve najdemo v končni obdelavi, pa vendar se zdi, da izzveni z mislijo, da se je treba več pogovarjati. Da so nekateri ljudje izgubili veliko, če ne vsega, in da bi bilo s komunikacijo mogoče kaj od tega preprečiti. Glede tega je Strah za metulje v nevihti spravljiv in do žrtev pieteten roman. Da Lainšček zna pripovedovati in da je za njim obsežen prozni opus, na katerem si je izpilil pripovedno veščino, pa verjetno ni treba vsakič znova ponavljati.

Matej Bogataj


15.07.2019

Kocijančič, Veber, Ocampo, Vaupotič

Gorazd Kocijančič: Od Talesa do tebe Tom Vebra: Točka preloma Silvina Ocampo: Gostje Aleš Vaupotič: Vprašanje realizma Recenzije so napisali Marija Švajncer, Andrej Lutman, Kristina Jurkovič in Tonja Jelen.


08.07.2019

Bilban, Maroević, Jenčič, Perat

Tina Bilban: Hvala za škarje Tonko Maroevića: Štiriročno Lučka Jenčič: Medena sled Katja Perat: Naredite Ameriko spet obvladljivo Recenzije so napisali Tonja Jelen, Andrej Arko, Nada Breznik in Leonora Flis.


01.07.2019

Komelj, Dragičević, Karahasan, Tarman

Miklavž Komelj: Larvae Nina Dragičević: Ljubav reče greva Dževad Karahasan: Seme smrti Peter Tarman: Na platnenih krilih Recenzije so napisali Miša Gams, Aljaž Koprivnikar, Gabriela Babnik in Iztok Ilich.


24.06.2019

Krečič, Vouk, Cestnik, Simoniti

Peter Krečič: Plečnik : živeti za popolnost Erika Vouk: Ta dan Mare Cestnik: Matura Iztok Simoniti: Vode svobode Recenzije so napisali Janko Rožič, Stanislava Chrobáková Repar, Matej Bogataj in Iztok Ilich.


17.06.2019

Čučnik, Di Benedetto, Dyer, Rokem

Primož Čučnik: Piš čez sen Antonio di Benedetto: Zama Geoff Dyer: But beautiful Freddie Rokem: Filozofi in gledališčniki Recenzije so napisali Goran Dekleva, Simon Popek, Gregor Podlogar in Marija Švajncer.


10.06.2019

Lapuh Maležič, Prévert, Lindon, Korun

Jedrt Lapuh Maležič: Vija vaja ven Jacques Prévert: Besede Mathieu Lindon: Kaj pomeni ljubiti Borut Korun: Utopija in resničnost Recenzije so napisali Martina Potisk, Nina Gostiša, Andrej Lutman in Marjan Kovačevič Beltram.


03.06.2019

Širok, Novak, Babelj, Narat

Mojca Širok: Pogodba Milan Novak: Globina strahu Isaak Babelj: Zgodbe iz Odese Boštjan Narat: Podaja v prazno Recenzije so napisali Katarina Mahnič, Andrej Lutman, Drago Bajt in Tonja Jelen.


27.05.2019

Mozetič, Jelen Mikša, Prenz, Škof

Brane Mozetič: Sanje v drugem jeziku Amalija Jelen Mikša: Vražji grižljaj Juan Octavio Prenz: Samo drevesa imajo korenine Lenart Škof: Antigonine sestre Recenzije so napisali Peter Semolič, Robi Šabec, Andrej Rot in Marija Švajncer.


20.05.2019

Golob, Pizarnik, Williams, Gams

Borut Golob: Pes je mrtev Alejandra Pizarnik: Nočna pevka John Williams: Avgust Miša Gams: Knjižna paberkovanja in odstiranja Recenzije so napisali Matej Bogataj, Gregor Podlogar, Ana Geršak in Andrej Lutman.


13.05.2019

Avanzo, Tolnai, Djebar, Daneu Don

Miha Avanzo Rorschach Otto Tolnai: Kratki rezi Assia Djebar: Alžirske ženske Bojana Daneu Don: Begunec nikdar Recenzije so napisali Peter Semolič, Stanislava Chrobáková Repar, Gabriela Babnik in Iztok Ilich.


06.05.2019

Merc, Škvorecký, Tomažin, Kardoš

Dušan Merc: Slepe miši Josef Škvorecký: Strahopetci Andrej Tomažin: Izhodišča Štefan Kardoš: Stric Geza gre v Zaturce Recenzije so napisali Tonja Jelen, Matej Bogataj, Veronika Šoster in Andrej Lutman.


29.04.2019

Teržan, Bandelj, Möderndorfer, Standing

Kaja Teržan: Krog Vinko Bandelj: Nebo je prazno Vinko Möderndorfer: Navodila za srečo Guy Standing: Prekariat : nevarni novi razred Recenzije so napisali Peter Semolič, Tonja Jelen, Martina Potisk in Stanislava Chrobáková Repar.


22.04.2019

Hribar, Merini, Žakelj, Kromacij

Tine Hribar: Nesmrtnost in neumrljivost Alda Merini: Frančišek, spev ustvarjenega bitja Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset Kromacij Oglejsk: Govori; Razprave o Matejevem evangeliju Recenzije so napisali Martin Lipovšek, Andrej Arko, Maja Žvokelj in Robert Kralj.


15.04.2019

Tomažin, Novak, Gatalica, Gradišnik

Andrej Tomažin: Anonimna tehnologija Franci Novak: Vračanje pogleda Aleksandar Gatalica: Velika vojna Branko Gradišnik: Julij avgusta Recenzije so napisali Martina Potisk, Nada Breznik, Matej Bogataj in Mare Cestnik.


08.04.2019

Županič, Detela, Lujanović, Osti

Jernej Županič: Mamuti Jure Detela: Zbrane pesmi Nebojša Lujanović: Oblak kožne barve Josip Osti: Kvadratura sarajevskega kroga Recenzije so napisali Matej Bogataj, Goran Dekleva, Mare Cestnik in Milan Vogel.


01.04.2019

Samo Rugelj: Resnica ima tvoje oči

Ocene Samo Rugelj: resnica ima tvoje oči, nevenka Miklič Perne: Lisičja vstopnica, Gabriel Garcia Marquez:Dvanajst potohodnikov, Jakob Kenda: Apalaška pot


25.03.2019

Slapšak, Kozinc, Berlin, Dovjak

Svetlana Slapšak: Mikra theatrika 2 Željko Kozinc: Pomlad kot zmeraj Lucia Berlin: Priročnik za čistilke Krištof Dovjak: Dramski triptih; Dramski diptih Recenzije so napisali Gabriela Babnik, Tonja Jelen, Kristina Jurkovič in Peter Semolič.


18.03.2019

Medved, Šelj, Doctorow, Bernard

Andrej Medved; Talesova luna, The Twilight zone of darkness in Harmid Milan Šelj: Slediti neizgovorjenemu Edgar Lawrence Doctorow: Življenja pesnikov Antonia Bernard: Francosko o Slovencih, slovensko o Francozih Recenzije so napisali Miša Gams, Peter Semolič, Matej Bogataj in Nina Gostiša.


11.03.2019

Virk, Marolt, Šnajder, Stanonik

Tomo Virk: Etični obrat v literarni vedi Dušan Marolt: Glasovi žensk Slobodan Šnajder: Doba brona Marija Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu Recenzije so napisali Marija Švajncer, Andrej Lutman, Simon Popek in Iztok Ilich.


04.03.2019

Čuk, Gomboc, Vonnegut, Vuillard

Marij Čuk: Prah Katarina Gomboc: Negotovosti navkljub Kurt Vonnegut: Zbrane zgodbe 1 Éric Vuillard: Dnevni red Recenzije so napisali Matej Bogataj, Tonja Jelen, Mare Cestnik in Ana Geršak.


Stran 14 od 49
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov