Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kdo so gnostiki in kakšen je njihov sistem verovanja?
Eden najizvirnejših teologov in cerkveni oče iz 2. stoletja Irenej Lyonski se v svojem monumentalnem delu Zoper krivoverstva spoprime s krivoverskimi nauki. Največ pozornosti nameni gnostikom. Zato nas bo zanimalo: Kdo so gnostiki? Kakšen je njihov sistem verovanja in v čem se razlikuje od pravovernega nauka? Na čem Irenej utemeljuje pravo vero? Kakšen je odnos gnostikov do materije in telesa za razliko od judovsko-krščanskega pojmovanja? S tem je končno povezano tudi njihovo nesprejemanje vstajenja mesa. Naš gost bo jezuit in prevajalec Benjamin Bevc.
O gnostični mitologiji
Gnostiki so na začetek vsega postavljali božansko Polnost, ki jo sestavlja trideset aionov, se pravi, trideset duhovnih entitet, na začetku katerih sta brezno in misel. Brezno kot moški princip in misel kot ženski princip. Ta dva aiona, ti dve entiteti rojevata druge aione, ki so vedno povezani v moško-ženskih parih. Vseh skupaj je trideset in vsak ima svoje ime. Med njimi najdemo Besedo, Edinorojenega, Kristusa, Jezusa, Modrost in še nekatera druga imena. Med imeni aionov najdemo naslove, ki jih v krščanstvu pripisujemo Jezusu Kristusu.
Identiteta osebe Jezusa Kristusa
Za krščansko teologijo – nekoč mi je dejal nek francoski Jud – je značilno, da je mnogo bolj zahtevna kot pa na primer muslimanska oziroma judovska. Veliko težje je pojasniti, razložiti, kako je lahko Bog hkrati eden in troj, kako je Kristus hkrati Bog in človek. Ves trud krščanske teologije skozi stoletja je, da se izogne nekaterim redukcionizmom – in takšen redukcionizem je zagovarjanje izključno Božje oziroma izključno človeške identitete Jezusa Kristusa. In do tega prihaja v različnih oblikah. Po eni strani mnogi lahko Jezusa zlahka sprejmejo kot nekega učitelja modrosti, ampak ni bil samo to. Evangeliji nam ga predstavljajo kot Božjega Sina, kot Boga samega, ki je navzoč v polnosti svoje človeškosti na tej zemlji. In njegova človeškost hkrati razodeva in zakriva njegovo božanskost. Po drugi strani obstaja velika nevarnost tega, kar bi lahko nekateri imenovali monofizitizem, se pravi, da se Jezusa razume kot Boga, ki hodi po tej zemlji, kar je res, vendar to ni celotna resnica. Jezus je bil v polnosti človek in Božje izničenje, o katerem govori Pavel v Pismu Filipljanom, pomeni, da je Jezus kot človek moral iti skozi proces rasti, skozi proces spoznanja, skozi proces odkrivanja lastne identitete, kot je to značilno za vsakega človeka. Gotovo je lažje zagovarjati, da je Jezus samo človek oziroma samo Bog, vendar je resnica mnogo kompleksnejša in tudi mnogo bolj bogata.
Gnostično in judovsko-krščansko pojmovanje telesa
Materialni svet, ustvarjeni svet je za gnostike samo posledica padca; nastal je iz tega, kar je božanska Polnost izločila iz sebe zato, da je ponovno vzpostavila ravnovesje. Se pravi, ta svet je negativen, ta svet je namenjen propadu – in to se odraža v gnostičnem pojmovanju telesa. Telo je nekakšna ječa božanskega, ki je v gnostiku, in nima etične vrednosti. Za gnostike je značilno, da je človeška svoboda pojmovana povsem deterministično, se pravi, nekdo je gnostik, in ne glede na to, kakšno je njegovo etično vedenje, bo odrešen, bo zveličan, ker v sebi nosi božansko iskrico. V tem se gnostična teologija radikalno razlikuje od krščanske. V krščanstvu, v judovsko-krščanskem izročilu ima materija izredno pomembno mesto, je zelo pozitivno ovrednotena. In pri Ireneju še toliko bolj. Tudi zaradi dialektičnega odnosa z gnostiki. Irenej poudarja, da je na zečetku Svetega pisma opisano stvarjenje človeka. In tam Bog vzame blato, se pravi, to kar je najbolj krhko, nevredno, in iz tega napravi človeka. In Adam bo v polnosti to, kar je – se pravi prvi človek, Adam, bo dobil svojo dokončno podobo šele v drugem Adamu, v Kristusu. In ti dve podobi – prvi in drugi Adam – sta med seboj tesno povezani. Se pravi Bog bo ob učlovečenje sam na nek način privzel tudi to, kar je najbolj nizkega, najbolj bednega, blato, iz katerega je bil človek v začetku ustvarjen. In to blato, to meso, to telo je namenjeno odrešenju.
Iz pogovora z Benjaminom Bevcom
Kdo so gnostiki in kakšen je njihov sistem verovanja?
Eden najizvirnejših teologov in cerkveni oče iz 2. stoletja Irenej Lyonski se v svojem monumentalnem delu Zoper krivoverstva spoprime s krivoverskimi nauki. Največ pozornosti nameni gnostikom. Zato nas bo zanimalo: Kdo so gnostiki? Kakšen je njihov sistem verovanja in v čem se razlikuje od pravovernega nauka? Na čem Irenej utemeljuje pravo vero? Kakšen je odnos gnostikov do materije in telesa za razliko od judovsko-krščanskega pojmovanja? S tem je končno povezano tudi njihovo nesprejemanje vstajenja mesa. Naš gost bo jezuit in prevajalec Benjamin Bevc.
O gnostični mitologiji
Gnostiki so na začetek vsega postavljali božansko Polnost, ki jo sestavlja trideset aionov, se pravi, trideset duhovnih entitet, na začetku katerih sta brezno in misel. Brezno kot moški princip in misel kot ženski princip. Ta dva aiona, ti dve entiteti rojevata druge aione, ki so vedno povezani v moško-ženskih parih. Vseh skupaj je trideset in vsak ima svoje ime. Med njimi najdemo Besedo, Edinorojenega, Kristusa, Jezusa, Modrost in še nekatera druga imena. Med imeni aionov najdemo naslove, ki jih v krščanstvu pripisujemo Jezusu Kristusu.
Identiteta osebe Jezusa Kristusa
Za krščansko teologijo – nekoč mi je dejal nek francoski Jud – je značilno, da je mnogo bolj zahtevna kot pa na primer muslimanska oziroma judovska. Veliko težje je pojasniti, razložiti, kako je lahko Bog hkrati eden in troj, kako je Kristus hkrati Bog in človek. Ves trud krščanske teologije skozi stoletja je, da se izogne nekaterim redukcionizmom – in takšen redukcionizem je zagovarjanje izključno Božje oziroma izključno človeške identitete Jezusa Kristusa. In do tega prihaja v različnih oblikah. Po eni strani mnogi lahko Jezusa zlahka sprejmejo kot nekega učitelja modrosti, ampak ni bil samo to. Evangeliji nam ga predstavljajo kot Božjega Sina, kot Boga samega, ki je navzoč v polnosti svoje človeškosti na tej zemlji. In njegova človeškost hkrati razodeva in zakriva njegovo božanskost. Po drugi strani obstaja velika nevarnost tega, kar bi lahko nekateri imenovali monofizitizem, se pravi, da se Jezusa razume kot Boga, ki hodi po tej zemlji, kar je res, vendar to ni celotna resnica. Jezus je bil v polnosti človek in Božje izničenje, o katerem govori Pavel v Pismu Filipljanom, pomeni, da je Jezus kot človek moral iti skozi proces rasti, skozi proces spoznanja, skozi proces odkrivanja lastne identitete, kot je to značilno za vsakega človeka. Gotovo je lažje zagovarjati, da je Jezus samo človek oziroma samo Bog, vendar je resnica mnogo kompleksnejša in tudi mnogo bolj bogata.
Gnostično in judovsko-krščansko pojmovanje telesa
Materialni svet, ustvarjeni svet je za gnostike samo posledica padca; nastal je iz tega, kar je božanska Polnost izločila iz sebe zato, da je ponovno vzpostavila ravnovesje. Se pravi, ta svet je negativen, ta svet je namenjen propadu – in to se odraža v gnostičnem pojmovanju telesa. Telo je nekakšna ječa božanskega, ki je v gnostiku, in nima etične vrednosti. Za gnostike je značilno, da je človeška svoboda pojmovana povsem deterministično, se pravi, nekdo je gnostik, in ne glede na to, kakšno je njegovo etično vedenje, bo odrešen, bo zveličan, ker v sebi nosi božansko iskrico. V tem se gnostična teologija radikalno razlikuje od krščanske. V krščanstvu, v judovsko-krščanskem izročilu ima materija izredno pomembno mesto, je zelo pozitivno ovrednotena. In pri Ireneju še toliko bolj. Tudi zaradi dialektičnega odnosa z gnostiki. Irenej poudarja, da je na zečetku Svetega pisma opisano stvarjenje človeka. In tam Bog vzame blato, se pravi, to kar je najbolj krhko, nevredno, in iz tega napravi človeka. In Adam bo v polnosti to, kar je – se pravi prvi človek, Adam, bo dobil svojo dokončno podobo šele v drugem Adamu, v Kristusu. In ti dve podobi – prvi in drugi Adam – sta med seboj tesno povezani. Se pravi Bog bo ob učlovečenje sam na nek način privzel tudi to, kar je najbolj nizkega, najbolj bednega, blato, iz katerega je bil človek v začetku ustvarjen. In to blato, to meso, to telo je namenjeno odrešenju.
Iz pogovora z Benjaminom Bevcom
V začetku prihodnjega meseca bomo praznovali praznik dela, ki je tudi državni praznik. Delo in spoštovanje do dela je del vsake religije. Delo je vrednota skozi celotno zgodovino. Pogled nanj pa se je spreminjal. V naš studio smo povabili teologa dr. Sebastijana Valentana, sodnika pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru in sodelavca Inštituta za kanonsko pravne vede pri Katedri za cerkveno pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Adventistični pastor iz Maribora in predsednik Slovenske krščanske adventistične cerkve mag. Zmago Godina govori o delovanju povelikonočnega božjega usmiljenja. So kristjanke inkristjani v praksi nosilci sočutnih bližin, upanja in ljubezni?
Kako ponotranjiti vstalega Kristusa, zakaj nas lahko velikonočni prazniki znova nagovorijo, kakšna so delavna opravila duhovnikov v tem času in zakaj je to tudi čas, ko je dobro spet v roke vzeti evangelijske zapise. O vsem tem se bomo pogovarjali z našim gostom dr. Gabrielom Kavčičem, ki opravlja tudi mesto tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference.
Cvetno nedelja povezujemo z Jezusovo potjo, zelenjem in petjem hozane. Kako je ta praznik povezan s pripravami na Veliko noč, kako so jo obhajali v zgodovini in kako danes? Kaj je temeljno sporočilo? Kako se praznovanje odvija v slovenskih župnijah in kako v bolniški župniji, kjer deluje naš tokratni sogovornik župnijski upravitelj Anže Cunk.
V postnem času so katoličanke in katoličani v Sloveniji dobili nov prevod Svetega pisma, svoje temeljne verske knjige. Gre za prvo celotno izdajo novega prevoda knjige knjig iz izvirnih jezikov; pravijo ji tudi jeruzalemska ali katoliška izdaja. O razlikah med standardnim prevodom Svetega pisma iz sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja in najnovejšo izdajo premišljujejo prevajalec, teolog Jože Krašovec, celjski škof Maksimiljan Matjaž in novomeški škof Andrej Saje.
Sociolog dr. Roman Kuhar in teolog dr. Gabriel Kavčič o teoriji spola. Kaj je teorija spola? Ali je to znanstvena teorija ali politični koncept? Kako je biološki spol družbeno konstruiran? Zakaj imajo mladi vse več težav na področju spolne identitete?
Že nekaj let smo priča pojavu izmišljenih religij, ki sprožajo različne odzive v družbi. Ali se ustanovitelji in člani izmišljenih religij norčujejo iz tradicionalnih religij; so družbena šala, ali pa izmišljene religije odpirajo tudi legitimna vprašanja o naravi in vlogi religije v sodobnem času? Kakšen je današnji vernik v zahodnem – močno sekulariziranem svetu, kako veruje, o vsem tem z rednim profesorjem religiologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Alešem Črničem.
Gost naše tokratne verske oddaje je murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ki je tudi podpredsednik slovenske škofovske konference. Govorili bomo o sinodalnih prizadevanjih za bolj duhovno prebujeno Cerkev pri nas in v svetu, še posebej v Evropi.
Postni čas je tudi posebno liturgično obdobje v cerkvenem koledarju. Seznanili se bomo o liturgični glasbi, pepelnični sredi, posebnostih postnih nedelji. Kako se to obdobje odvija pri nas na slovenskih tleh in kako skozi zgodovino in kaj ta poseben čas prinaša kristjankam in kristjanom.
Kako religija in kultura vplivata na duhovnost skozi prizmo krščanske duhovnosti? Kako duhovnost na religijo in kulturo? Kako razvijati duhovnost, ki bo zmožna ustvarjati medreligiozni in medkulturni dialog v današnjem času? O teh vprašanjih premišljuje p. dr. Ivan Platovnjak.
V Evropi je čedalje več verske nestrpnosti. Zakaj prihaja do novih verbalnih in fizičnih napadov na različne skupnosti, kje se meja svobode govora konča in kako versko življenje vpliva na razvoj družbe? Priča smo vse hujšim oblikam kristjanofobije, antisemitizma in islamofobije, ki jim ni videti konca. Oddajo, ki odpira prostor za razmislek o pomenu religij v Evropi je v pogovoru s katoliškim duhovnikom in filozofom dr. Edvardom Kovačem pripravil Nejc Krevs.
V zadnjih dneh tega meseca obeležujemo edinosti kristjanov. Dialog med kristjani je zelo pomemben. Kaj simbolizira ta teden v letu in čemu nas spodbuja? Kako iskati med kristjani stečišča, ki povezujejo? Kaj nas bogati in kaj vse smo in bomo še naredili v tej smeri? O tem z upokojenim beograjskim nadškofom Stanislavom Hočevarjem.
Kdo je bil Ciril Jeruzalemski? Zakaj je pomemben za zgodovino krščanstva? Njegovo poglavitno delo: Krstne in mistagoške kateheze je pravkar izšlo v slovenščini. Eden od prevajalcev tega dela iz grščine v slovenščino Benjamin Bevec, duhovnik iz redu jezuitov, bo odgovoril na omenjeni vprašanji in pojasnil vsebino Cirilovih katehez, ki so bile v sredini 4. stoletja v Jeruzalemu namenjenem katehumenom. Kdo pa so bili sploh pripravniki na krst v omenjenem obdobju?
V tem mesecu v evangeliju večkrat beremo o darovanju Jezusa Kristusa o besedah, ki je prišel kot "Jagnje Božje." V katoliški Cerkvi, ga ponazarja evharistija. To liturgično dejanje predstavlja temeljno poslanstvo Cerkve, prinaša Kristusa. Kaj pa je globlji pomen teh besed, ki jih najdemo v evangeliju, kaj nam sporočajo? Kakšno vlogo ima pri tem cerkveno občestvo in kako lahko ta nauk uresničuje. Kako je treba to evharistijo, živeti na vseh področjih v vsakdanjem življenju? O tem dr. Matjažem Celarcem, ki je asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ob koncu leta bomo govorili o teoloških premisah poslavljanja od starega in sprejemanju novega. Kakšna so eshatološka pričakovanja v judovsko-krščanski tradiciji, nas Sveto pismo opominja na konec časov in kako razumeti našo končnost in minljivost v toku Božjega načrta? Novinar in voditelj Nejc Krevs gosti štirikratnega doktorja, biblicista in akademika Jožeta Krašovca.
Pred letošnjim praznikom rojstva Jezusa Kristusa, Gospodovega učlovečenja, je slovenski knjižni trg, teološka misel v slovenščini, bogatejši za novi prevod spisa O učlovečenju, ki ga je 4. stoletju zapisal eden od največjih mož krščanske antike, cerkveni učitelj Atanazij Aleksandrijski. Omenjeno delo pod je prevedel teolog, raziskovalec in prevajalec zgodnjekrščanske književnosti mag. pater Jan Dominik Bogataj. Kdo je bil Atanazij, kakšna je vrednost njegovega spisa O učlovečenju za krščanstvo?
Naš gost je 77-letni doktor Evgen Bavčar - slepi umetnik, pisatelj, konceptualni ustvarjalec in fotograf. Razpet je med svojima dvema domovinama: med Francijo in Slovenijo, med Parizom in Lokavcem pri Ajdovščini. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem doživljanju presežnega, svetega in Božjega.
Raziskovalci poudarjajo, da nas ogroža nevarna bolezen – osamljenost; in ta občutek osamljenosti se v prazničnih dneh pri ljudeh še bolj okrepi in kot vemo, je v tem času veliko samomorov. O tem, zakaj se mlade generacije počutijo bolj osamljene kot starejše, in to v digitalni dobi, z moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.
Začenja se advent. Zakaj vsako nedeljo prižgemo svečko, kako se duhovno pripraviti na prihod Božiča, kakšne so potrošniške pasti, ki nas odvračajo od veselega pričakovanja Jezusovega rojstva in kaj nam sploh pomeni Advent? O teh vprašanjih se bo Nejc Krevs pogovarjal s predavateljem na TEOF, katoliškim duhovnikom dr. Matjažem Celarcem.
Neveljaven email naslov