Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Cécile Chaminade, 3. del

24.07.2024

Najznačilnejše klavirske skladbe Cécile Chaminade: od skladb za otroke do razpoloženjskih miniatur, od simfoničnih etud do Sonate za klavir v c-molu, op. 21 v izvedbi pianistov Petra Jacobsa, Bengta Forsberga in Petra Jablonskega.

Cécile Chaminade se je rodila 8. avgusta 1957 v Parizu, ustvarjala je v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, umrla pa je 13. aprila 1944 v Monte Carlu. Kot virtuozna in inventivna pianistka je bila ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale.

Njena zbirka obsega več kot 170 opusov del in približno 400 skladb, med katerimi jih je skoraj 200 napisala za klavir, več kot 100 samospevov na besedila francoskih pesnic in pesnikov tistega obdobja ter vrsto komornih in orkestrskih skladb, komično opero, dramatično simfonijo za zbor in orkester, simfonični balet.

Klavirske skladbe Cécile Chaminade za klavir solo in klavirski duo obsegajo vse od miniatur za otroke do skladb v plesnih ritmih; od simfoničnih in koncertnih etud do obsežne klavirske sonate; od humorističnih etud do razpoloženjskih miniatur. Njena glasba je zelo spevna, močno občutena in dostopna širšemu občinstvu, v harmonskem pogledu delno kromatična, izrazno polnozvočna in elegantna, slogovno pa se zgleduje po pridobitvah poznoromantične francoske glasbe.

3. oddaja: Najznačilnejše klavirske skladbe Cécile Chaminade: od skladb za otroke do razpoloženjskih miniatur, od simfoničnih etud do Sonate za klavir v c-molu, op. 21.


Skladatelj tedna

21 epizod

Skladatelj tedna

21 epizod


Vsak teden je v znamenju svetovno znane ustvarjalke ali ustvarjalca.

Cécile Chaminade, 3. del

24.07.2024

Najznačilnejše klavirske skladbe Cécile Chaminade: od skladb za otroke do razpoloženjskih miniatur, od simfoničnih etud do Sonate za klavir v c-molu, op. 21 v izvedbi pianistov Petra Jacobsa, Bengta Forsberga in Petra Jablonskega.

Cécile Chaminade se je rodila 8. avgusta 1957 v Parizu, ustvarjala je v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, umrla pa je 13. aprila 1944 v Monte Carlu. Kot virtuozna in inventivna pianistka je bila ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale.

Njena zbirka obsega več kot 170 opusov del in približno 400 skladb, med katerimi jih je skoraj 200 napisala za klavir, več kot 100 samospevov na besedila francoskih pesnic in pesnikov tistega obdobja ter vrsto komornih in orkestrskih skladb, komično opero, dramatično simfonijo za zbor in orkester, simfonični balet.

Klavirske skladbe Cécile Chaminade za klavir solo in klavirski duo obsegajo vse od miniatur za otroke do skladb v plesnih ritmih; od simfoničnih in koncertnih etud do obsežne klavirske sonate; od humorističnih etud do razpoloženjskih miniatur. Njena glasba je zelo spevna, močno občutena in dostopna širšemu občinstvu, v harmonskem pogledu delno kromatična, izrazno polnozvočna in elegantna, slogovno pa se zgleduje po pridobitvah poznoromantične francoske glasbe.

3. oddaja: Najznačilnejše klavirske skladbe Cécile Chaminade: od skladb za otroke do razpoloženjskih miniatur, od simfoničnih etud do Sonate za klavir v c-molu, op. 21.


06.09.2024

Kurt Weill, 5. del

V vse bolj nacistično obarvanem režimu, ki je začel vladati v Nemčiji, umetniki, še posebno tisti, ki so bili judovskega rodu, niso več mogli svobodno ustvarjati. Tako kot številni drugi ustvarjalci se je tudi Kurt Weill oklepal upanja, da se bodo razmere izboljšale. Šele ko sta z ženo, pevko in igralko Lotte Lenya leta 1933 uradno pristala na črni listi nacistične stranke in jima je grozila aretacija, sta se odločila, da začasno pobegneta v Pariz. Kratko obdobje delovanja v francoski prestolnici za Weilla ni bilo najuspešnejše, poleg tega je razpadel tudi njegov zakon. V upanju, da bo selitev pomagala njegovi karieri, se je dve leti pozneje, 10. septembra 1935, skupaj z Lotte Lenya odpravil čez lužo v obljubljeno deželo. Svojo odločitev je utemeljil takole: "Za vsako obdobje in prostor obstaja kraj, v katerem so napisane fantazije. V Mozartovem obdobju je bila to Turčija, za Shakespearja Italija. Za nas v Nemčiji je bila to vedno Amerika."


Stran 2 od 2
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov