Hrana preživetje, užitek, orodje nadzora...

Zadnji dve desetletji lahko spremljamo zelo velik razmah zanimanja za hrano; to gre po mnenju nekaterih strokovnjakov pripisati tudi razvoju elektronskih medijev in družbenih omrežij. Po drugi strani pa je v ozdaju tega "zanimanja" cela vrsta drugih vzrokov. Sicer pa je hrana samo del porabe, na to so sociologi opozarjali že v 19. stoletju. Hrana je v človeški zgodovini že od samega začetka imela zelo pomembno vlogo, tudi v antropološkem, sociološkem, kulturnem in še kakšnem pomenu besede. V nekaterih obdobjih je bila plačilno sredstvo, danes pa je "orožje", s katerim manipulirajo velike prehranske verige, trgovci, izdelovalci, pridelovalci in predelovalci in najrazličnejši medijski in še kakšni učitelji, ki iščejo sveti gral, imenovan superhrana, eliksir dolgega življenja in podobno. Hrano in prehranjevanje bomo v oddaji Sledi časa spoznavali malce drugače.

Sogovorniki

Dr. Maja Godina Golija

Dr. Maja Godina Golija. ( vir: https://rpmb.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/maja-godina-golija-sl). Rojena leta 1960 v Mariboru. Študij etnologije in filozofije je končala na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1986, kjer je l.1990 magistrirala in l. 1995 doktorirala iz etnologije. V času magistrskega študija se je izpopolnjevala v Pragi in Lodžu, v času doktorskega študija pa tri semestre v seminarju za evropsko etnologijo Westfälische Wilhelms Universität Münster. Od l. 1996 je zaposlena v sekciji za snovno kulturo Inštituta za slovensko narodopisje, kjer se ukvarja predvsem z raziskovanjem prehrane na Slovenskem. Od leta 2003 je docentka za področje narodopisje Slovencev na Pedagoški fakulteti v Mariboru in predavateljica predmeta Naravna in kulturna dediščina na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Na podiplomski Šoli za študij idej in kultur Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU predava predmet Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev. Je članica izvršnega predsedstva International Commission for Research into European Food History, Slovenskega etnološkega društva, International Commission for Ethnological Food Research in uredništva Historičnega seminarja ZRC SAZU. V letih 2002 in 2003 je bila glavna urednica zbornika Traditiones. Od leta 2010 je vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU Maribor in Raziskovalne postaje ZRC SAZU Prekmurje.

Področja raziskav:

• etnologija prehrane
• zgodovina etnologije
• teorija in metodologija etnoloških raziskav
• mestna etnologija.

Dr. Dragica Čeč

Zgodovina

Zgodovina hrane in prehranjevanje sta nikoli dokončana zgodba, polna presenetljivih preobratov, ki so na eni strani plod uporabe novih tehnologij, na drugi pa sprememb v družbah. Globoko vsajen strah pred lakoto je eden prvobitnih strahov, ki kljub napredku še vedno tičijo v zavesti prebivalstva tako imenovanega razvitega sveta. Številni naši sodobniki se še zelo dobro spominjajo povojnega pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin in se čudijo obilju, ki ga prinaša sedanji čas. Na drugi strani pa nas v tej blaginji preseneča, da sta lakota in podhranjenost sestavni del modernih zahodnih družb. Žal naša država ni izjema.

Vloga

Hrana je imela v zgodovini človeštva zelo pomembno vlogo; bila je in je še vedno temeljna bivanjska potreba, imela pa je tudi veliko kulturno in socialno vrednost in – to se v današnjem zahodnem svetu zdi malce odmaknjeno – bila je tudi plačilno sredstvo,  nam je povedala  zgodovinarka dr. Dragica Čeč.

Hrana kot orožje

»Knjiga je orožje ...« pravi znani izrek Bertolta Brechta.  Tako bi lahko rekli, da to  velja tudi za hrano, da je tudi ta zelo učinkovito orožje oziroma sredstvo nadzora. Ne nazadnje je bilo pomanjkanje kruha eden izmed sprožilcev francoske revolucije.

V hrani naj prevladuje zmernost, in kot opozarjajo številni, tudi tu velja rek: manj je več. Za pretiravanjem namreč vedno pride post, prostovoljen ali neprostovoljen.

Dodatki

Sodobna_URN_NBN_SI_DOC-HDXAUHHU

cec_upor-leta-1515-in-kultura-protesta_2015

Fotoprikaz