Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

50 let Alana Forda

16.06.2019


Miti o legendarnem stripu generacije, ki ni nikoli odrasla

Zelo majhna je verjetnost, da v minulem mesecu niste naleteli na vsaj kakšno novico o stripovskem junaku Alanu Fordu. Slednji je vsekakor del kolektivne zavesti srednje in starejše generacije, ki je pred 50 leti, ko je strip začel izhajati, življenje Alana Forda v resnici živela. Krilatice, ki jih je strip poln, se pojavljajo povsod – v vsakdanjem pogovoru, v medijih, celo literaturi. V oddaji sledi časa se tokrat ne bomo posvečali dejstvom o stripu, ki jih lahko najdete povsod, ampak vprašanjem, ki že vse od leta 1969, ko je strip izšel, delijo ljubitelje tega žanra. Avtor oddaje Jure K. Čokl se je podal v cvetličarno, ki ni cvetličarna, ampak trgovinica s stripi in ne stoji na peti aveniji v New Yorku, pač pa v Murglah v Ljubljani.

Alan Ford je za generacije, rojene pred letom 1985, več kot samo strip. Je filozofija, orakelj življenjskih modrosti, zapisanih s cinizmom in s toliko črnega humorja, da ga je težko pozabiti. Kaj šele prezreti. O Alanu Fordu se lahko z ljubitelji pogovarjaš ure in ure, pa tem enostavno ne zmanjka. In deljenih mnenj tudi ne. Pri zadnjih vratih nekoč cvetočega trgovskega centra v Murglah sem takoj našel trgovinico, ki že od daleč daje slutiti, da v njej prebivajo duhovi tisočih porisanih strani. In v njej štiri stripovske like.

Da so poznavalci legendarnega stripa, ki sta ga ustvarila Roberto Raviola oziroma Magnus in Luchiano Secchi oziroma Bunker, verjetno ni treba posebej poudarjati. Kot tudi ne, da bodo govorili tistim, ki strip poznajo. Samo nekaj trenutkov so rabili, da so lahko ocenili, ali vem dovolj, da se lahko začnemo resno pogovarjati. In so začeli s tistim, kar zanje temu stripu daje tisto ‘več’. Malenkosti, zaradi katerih je zvežček papirja postal legenda.

Kako in kdaj so prvič srečali Alana Forda? Čeprav gre za klišejsko vprašanje, so mi ga dovolili. Verjetno zaradi nostalgije, ki je tudi eden izmed dejavnikov, zaradi katerih so sami še danes, v zrelih letih, najstniško razigrani ob pogovoru o tem stripu.

50 let je približno toliko kot pol stoletja, bi zapisal legendarni Nenad Brixy, ki je Alanu Fordu vdihnil tisto nezmotljivo jugoslovansko dušo, zaradi katere je ta strip na tleh naše nekdanje države hipoma postal uspešnica. Tako velika, da so več zvezkov tega antijunaka prodali edino v Italiji. Pa je bil Nenad Brixy, hrvaški novinar, pisec, kritik in prevajalec zares tako zelo dober, da so bili njegovi prevodi celo boljši od originala? Je to mit ali resnica?

In vendar junakov iz cvetličarne na peti aveniji v najbolj revnem predelu New Yorka preboj na našem trgu po mnenju večine ni uspel. Krivci za to naj bi bili predvsem značaj slovenskega jezika, publika, ki ni razumela te vrste humorja in prevod Branka Gradišnika. Sogovorniki menijo, da to ni res.

Zakaj številka 75, o kateri govori Samo Pureber? Ker se je leta 1975 kreativni tandem Magnus in Bunker razšel in nastala je vrzel – risba ni več dohajala besedila. Kaj je torej Alanu Fordu dajalo dušo – besedilo ali risba? Pravi ljubitelji Alana Forda, kar Samo Pureber, soavtor razstave ob 50 letnici Alana Forda, Aleksander Đorđevski, avtor besedila v katalogu razstave, legendarni ilustrator in avtor številnih slovenskih stripov Zoran Smiljanić ter lastnik Strip.art.nice, Aleksander Buh zagotovo so, sploh ne dvomijo, da bi se junaki legendarnega stripa dobro znašli tudi v sedanjosti. Ker je tisto, čemur se je strip najbolj posmehoval, sumljivo podobno tistemu, kar živimo danes.


Sledi časa

900 epizod


Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

50 let Alana Forda

16.06.2019


Miti o legendarnem stripu generacije, ki ni nikoli odrasla

Zelo majhna je verjetnost, da v minulem mesecu niste naleteli na vsaj kakšno novico o stripovskem junaku Alanu Fordu. Slednji je vsekakor del kolektivne zavesti srednje in starejše generacije, ki je pred 50 leti, ko je strip začel izhajati, življenje Alana Forda v resnici živela. Krilatice, ki jih je strip poln, se pojavljajo povsod – v vsakdanjem pogovoru, v medijih, celo literaturi. V oddaji sledi časa se tokrat ne bomo posvečali dejstvom o stripu, ki jih lahko najdete povsod, ampak vprašanjem, ki že vse od leta 1969, ko je strip izšel, delijo ljubitelje tega žanra. Avtor oddaje Jure K. Čokl se je podal v cvetličarno, ki ni cvetličarna, ampak trgovinica s stripi in ne stoji na peti aveniji v New Yorku, pač pa v Murglah v Ljubljani.

Alan Ford je za generacije, rojene pred letom 1985, več kot samo strip. Je filozofija, orakelj življenjskih modrosti, zapisanih s cinizmom in s toliko črnega humorja, da ga je težko pozabiti. Kaj šele prezreti. O Alanu Fordu se lahko z ljubitelji pogovarjaš ure in ure, pa tem enostavno ne zmanjka. In deljenih mnenj tudi ne. Pri zadnjih vratih nekoč cvetočega trgovskega centra v Murglah sem takoj našel trgovinico, ki že od daleč daje slutiti, da v njej prebivajo duhovi tisočih porisanih strani. In v njej štiri stripovske like.

Da so poznavalci legendarnega stripa, ki sta ga ustvarila Roberto Raviola oziroma Magnus in Luchiano Secchi oziroma Bunker, verjetno ni treba posebej poudarjati. Kot tudi ne, da bodo govorili tistim, ki strip poznajo. Samo nekaj trenutkov so rabili, da so lahko ocenili, ali vem dovolj, da se lahko začnemo resno pogovarjati. In so začeli s tistim, kar zanje temu stripu daje tisto ‘več’. Malenkosti, zaradi katerih je zvežček papirja postal legenda.

Kako in kdaj so prvič srečali Alana Forda? Čeprav gre za klišejsko vprašanje, so mi ga dovolili. Verjetno zaradi nostalgije, ki je tudi eden izmed dejavnikov, zaradi katerih so sami še danes, v zrelih letih, najstniško razigrani ob pogovoru o tem stripu.

50 let je približno toliko kot pol stoletja, bi zapisal legendarni Nenad Brixy, ki je Alanu Fordu vdihnil tisto nezmotljivo jugoslovansko dušo, zaradi katere je ta strip na tleh naše nekdanje države hipoma postal uspešnica. Tako velika, da so več zvezkov tega antijunaka prodali edino v Italiji. Pa je bil Nenad Brixy, hrvaški novinar, pisec, kritik in prevajalec zares tako zelo dober, da so bili njegovi prevodi celo boljši od originala? Je to mit ali resnica?

In vendar junakov iz cvetličarne na peti aveniji v najbolj revnem predelu New Yorka preboj na našem trgu po mnenju večine ni uspel. Krivci za to naj bi bili predvsem značaj slovenskega jezika, publika, ki ni razumela te vrste humorja in prevod Branka Gradišnika. Sogovorniki menijo, da to ni res.

Zakaj številka 75, o kateri govori Samo Pureber? Ker se je leta 1975 kreativni tandem Magnus in Bunker razšel in nastala je vrzel – risba ni več dohajala besedila. Kaj je torej Alanu Fordu dajalo dušo – besedilo ali risba? Pravi ljubitelji Alana Forda, kar Samo Pureber, soavtor razstave ob 50 letnici Alana Forda, Aleksander Đorđevski, avtor besedila v katalogu razstave, legendarni ilustrator in avtor številnih slovenskih stripov Zoran Smiljanić ter lastnik Strip.art.nice, Aleksander Buh zagotovo so, sploh ne dvomijo, da bi se junaki legendarnega stripa dobro znašli tudi v sedanjosti. Ker je tisto, čemur se je strip najbolj posmehoval, sumljivo podobno tistemu, kar živimo danes.


22.07.2018

Na pranger ga dajmo!

Ta teden so se začele enomesečne sodne počitnice. To je priložnost, da se s svojih aktualnih tožarjenj, sodnih pozivov, postopkovnih zapletov in zastaranj ozremo nazaj in pogledamo, kako so spore reševali in prekrške kaznovali naši predniki v času fevdalnega družbenega reda. Takrat so bile lokalne skupnosti v sodno dogajanje vključene veliko aktivneje, kot smo danes; in kazen nikoli ni bila samo kazen, pač pa je imela veliko širši družbeni učinek.


15.07.2018

Verska vojna na stari celini

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


08.07.2018

Hidroelektrarna Fala na Dravi

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


01.07.2018

Cerkev svetega Cirila in Metoda

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


24.06.2018

Dr. Josip Kotnik

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


17.06.2018

Vzpon, ki je postavil temelje slovenski identiteti

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


10.06.2018

Ivana Kobilca – ni je bilo strah živeti po svoje

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


03.06.2018

Templjarji na Slovenskem

Bajeslovni zakladi jeruzalemskega templja, odkritje svetega grala in uničenje vojaškega viteškega reda templjarjev so teme, ki že vse od renesanse vzbujajo zanimanje svetovne javnosti. Teorije zarote so se razbohotile in razplamtele in očitno se bo to nadaljevalo. V hiperinflaciji najrazličnejših zgodb, namigov, posploševanja in prirejanja dejstev zgodovinarji še vedno odkrivajo nove podatke in počasi dopolnjujejo mozaik zgodbe o križarjih, križarskih vojnah in usodi vojaških viteških redov, predvsem templjarskega. Ti so v obdobju največjega razcveta imeli pomembno vlogo ne le v tako imenovani sveti deželi, ampak tudi v tedanji Evropi. Žal konkretnih, dokumentiranih listin s podatki o tem, ali so bili navzoči tudi na Slovenskem, ni. Je pa toliko bolj živo ljudsko izročilo o templjarjih na Krasu, v okolici Lokve, Komna, Rodika, v Vipavski dolini in na Repentabru na italijanski strani. Te zgodbe in zgodovinske podatke o templjarjih bomo spoznali v oddaji Sledi čas.


27.05.2018

Potovanje na Severni rtič

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


20.05.2018

Štehvanje

Med Slovenci v Ziljski dolini so pomemben del (ohranjanja) identitete verski prazniki, prepleteni s starimi ljudskimi šegami. Med njimi je za zunanjega obiskovalca najbolj atraktivno t. i. štéhvanje. Gre za konjeniško igro moči in spretnosti, katere korenine segajo daleč v preteklost. Ta šega manjšino na skrajnem severozahodnem delu slovenskega etničnega ozemlja spremlja že stoletja, po spletu nenavadnih naključij pa se je po drugi svetovni vojni usidrala tudi v vaseh ljubljanskega Posavja.


13.05.2018

Trdovratne korenine strahu pred Turki

Prvi turški vpad se je zgodil pri Metliki leta 1408. Turke so sicer imenovali krvoločni psi, roparski ptiči, pa požigalci in divje svinje v vinogradu krščanstva.


06.05.2018

Sledi časa

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


29.04.2018

Operna pevka Valerija Heybal

Pred nekaj leti je skupina opernih zanesenjakov pričela iz pozabe obujati operno pevko Valerijo Heybal. Rojeno Kamničanko je osebno in z njim testno povezano umetniško življenje premetavalo iz operne hiše v operno hišo, iz mesta v mestu, dokler ni pod večer življenja pristala v Ljubljani. Njena zgodba pa ni le zgodba o umetniku, ki se sooča s poklicnimi izzivi, z branjenem svoje umetniške integritete, temveč tudi zgodba o nemirnem času, skozi katerega je morala tudi glasba, kot najbolj posvečena med vsemi umetnostmi v nemirnem dvajsetem stoletju. Več o usodi, vsaj med ljubitelji opere znameniti Slovenke, lahko slišite v tokratni oddaji.


22.04.2018

Naravovarstvo od Valvasorja do Unesca

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


15.04.2018

Dajte zgradbi, kar je zgradbinega

Sledi časa nas tokrat peljejo daleč v preteklost; v čas, ko je svet razlagala in življenje usmerjala mitologija. Ko so se takratni ljudje odločali za gradnjo novega objekta – predvsem večjega, kot sta most ali svetišče – se je bilo o tem treba posvetovati tudi z nadnaravnimi bitji, ki so naseljevala prostor, predviden za gradnjo. Da so ta bitja gradnjo dovolila in postavljenega niso rušila, so v zameno zahtevala žrtev, vzidano v temelje ali zidove novogradnje. Danes, ko se marsikdaj gradi vsepovprek, nas na to, da stavbe za trdnost in varnost nujno potrebujejo daritev, spominjajo le še dobro skriti drobci pripovedi, pesmi, šeg in navad.


08.04.2018

Sedem desetletij Muzeja novejše zgodovine Slovenije

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


01.04.2018

Čigava je Alma Karlin?

V zakladnicah nemške, avstrijske in slovenske literarne zapuščine je njenih 26 objavljenih in 32 pomembnejših, še ne objavljenih, žanrsko različnih proznih del.


25.03.2018

Iz vseh topov

Letos praznujemo 240. obletnico prvega dokumentiranega pristopa na vrh Triglava. Od tistih dob očaka nismo pustili več pri miru. Ob dejstvu, da velja vzpon za neformalno potrditev narodnosti, je bilo kar nekaj vzponov na meji čudaštva, tudi bizarnosti. A vzpon iz oktobra 1961 je po svoji nenavadnosti in enkratnosti v samem vrhu. Več o podvigu planinskega bataljona takrat jugoslovanske vojske v Sledeh časa z naslovom: »Iz vseh topov!«


18.03.2018

Habsburška nostalgija

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.


11.03.2018

Zgodovina Oddajnega centra Krvavec

izu dokumentarnih oddaj od 90-letnici Radia in 60-letnici Televizije Slovenija bomo tokrat dodali še eno. Osvetlili bomo namreč zelo zanimivo zgodovino Oddajnega centra Krvavec, ki se je na 1740-ih metrih nadmorske višine začela pisati že pred več kot šestimi desetletji. Toda prvo oddajanje televizijskega signala z najviše ležečega oddajnega centra v Sloveniji ni potekalo s sedanje lokacije, ampak iz starega planinskega doma na Krvavcu, kamor so Siemensov oddajnik prepeljali z Ljubljanskega gradu. »In ker leta 1957 na Krvavec še ni bila speljana cesta, smo oddajnik najprej z volovsko vprego prepeljali do Kriške planine, ga tam razstavili, potem pa kar v nahrbtnikih in koših znosili do planinskega doma,« lahko med drugim preberemo v spominih enega izmed pionirjev Oddajnega centra Krvavec…


Stran 16 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov