Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je slovenska katoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Letos mineva 25 let od ponovne oživitve zavoda, ki v slovenskem izobraževalnem sistemu predstavlja eno pomembnejših vlog.
Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je slovenska rimskokatoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Po mnogih zapletih, ko mestne oblasti niso dovolile gradnje v središču mesta, je Jeglič leta 1901 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo Škofovih zavodov. Gradnja je trajala več kot 4 leta, del sredstev je škof Jeglič zbral s pomočjo nekaterih duhovnikov, v glavnem pa je bil zavod zgrajen s sredstvi, zbranimi od preprostih slovenskih vernikov.
Prva matura leta 1913 je bila zgodovinska, saj so jo dijaki prvič v zgodovini opravljali v slovenskem jeziku. Med prvo svetovno vojno je bila v zavodu vojaška bolnišnica, učenci višjih razredov so bili v vojaški službi. Ob začetku druge svetovne vojne na slovenskih tleh so zavod najprej zasedli Italijani, leta 1941 pa nemška okupacijska vojska. Škofovi zavodi so postali koncentracijsko taborišče. V učilnice so natrpali slovenske družine z Gorenjske in iz Mežiške doline, ki so jih kasneje izgnali v Srbijo, na Hrvaško, v Bosno in v delovna taborišča v Nemčiji. Po koncu vojne je bilo v prostorih današnjega zavoda zbirno mesto za ujete domobrance, ki so bili pozneje večinoma usmrčeni. Stavba je bila nato namenjena vojski. V njej je bila vojašnica JLA, ki je stavbo leta 1991 zapustila v nezavidljivem stanju.
Po osamosvojitvi leta 1991 je Rimskokatoliška cerkev stavbo dobila nazaj, 31. avgusta 1993 je ponovno začela z delovanjem Škofijska klasična gimnazija. Njen ponovni ustanovitelj nadškof dr. Alojzij Šuštar je po svoji upokojitvi zadnje desetletje svojega zemeljskega življenja (1997 – 2007) preživel med mladimi v zavodu. Njegovo ime danes nosi osnovna šola.
Danes v prostorih Zavoda svetega Stanislava poleg Škofijske klasične gimnazije delujejo tudi Jegličev dijaški dom, Študentski dom Janeza F. Gnidovca, glasbena šola in Slovenski dom.
579 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je slovenska katoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Letos mineva 25 let od ponovne oživitve zavoda, ki v slovenskem izobraževalnem sistemu predstavlja eno pomembnejših vlog.
Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je slovenska rimskokatoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Po mnogih zapletih, ko mestne oblasti niso dovolile gradnje v središču mesta, je Jeglič leta 1901 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo Škofovih zavodov. Gradnja je trajala več kot 4 leta, del sredstev je škof Jeglič zbral s pomočjo nekaterih duhovnikov, v glavnem pa je bil zavod zgrajen s sredstvi, zbranimi od preprostih slovenskih vernikov.
Prva matura leta 1913 je bila zgodovinska, saj so jo dijaki prvič v zgodovini opravljali v slovenskem jeziku. Med prvo svetovno vojno je bila v zavodu vojaška bolnišnica, učenci višjih razredov so bili v vojaški službi. Ob začetku druge svetovne vojne na slovenskih tleh so zavod najprej zasedli Italijani, leta 1941 pa nemška okupacijska vojska. Škofovi zavodi so postali koncentracijsko taborišče. V učilnice so natrpali slovenske družine z Gorenjske in iz Mežiške doline, ki so jih kasneje izgnali v Srbijo, na Hrvaško, v Bosno in v delovna taborišča v Nemčiji. Po koncu vojne je bilo v prostorih današnjega zavoda zbirno mesto za ujete domobrance, ki so bili pozneje večinoma usmrčeni. Stavba je bila nato namenjena vojski. V njej je bila vojašnica JLA, ki je stavbo leta 1991 zapustila v nezavidljivem stanju.
Po osamosvojitvi leta 1991 je Rimskokatoliška cerkev stavbo dobila nazaj, 31. avgusta 1993 je ponovno začela z delovanjem Škofijska klasična gimnazija. Njen ponovni ustanovitelj nadškof dr. Alojzij Šuštar je po svoji upokojitvi zadnje desetletje svojega zemeljskega življenja (1997 – 2007) preživel med mladimi v zavodu. Njegovo ime danes nosi osnovna šola.
Danes v prostorih Zavoda svetega Stanislava poleg Škofijske klasične gimnazije delujejo tudi Jegličev dijaški dom, Študentski dom Janeza F. Gnidovca, glasbena šola in Slovenski dom.
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo popularnega katoliškega duhovnika, pisatelja in vsestranskega razumnika dr. Karla Gržana iz Gornje Savinjske doline. Neposreden povod za megaherčno srečanje z njim je nedavni izid njegove knjige z naslovom »95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja« v kateri se zavzema, da bi na vseh ravneh poučevanja v dialog z mladimi tkali več odgovorne duhovnosti, srčnosti in človečnosti in ne toliko storilnostne naravnanosti.
V zavetju globin vere in zaupanja v Boga se v pretežno monoteističnih religijah razkrivajo zavetniki in svetniki, ki veljajo za pomembne osebnosti v življenju vernika. Za mnoge veljajo kot osebni "angeli varuhi", ki so poslušni za naše priprošnje, za druge kolektivni skrbniki in zaščitniki družin. V tokratni oddaji Sledi večnosti, se bomo poglobili v tradicijo krščanstva in z zanimivi sogovorniki vstopali v razumevanje svetništva in zavetništva v katolicizmu in pravoslavju.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti gostimo vsestranskega literata in nesojenega katoliškega duhovnika Božidarja Brezinščaka Bagolo iz Huma na Sutli - tik ob naši južni meji. Je izvrsten hrvaško-slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec… o odnosih med ljudmi ob meji, o veri in mostovih med slovensko-hrvaško kulturo bo spregovoril v oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek.
Minulo nedeljo se je v Vatikanu sklenila tritedenska škofovska sinoda z naslovom »Amazonija: nove poti Cerkve za integralno ekologijo«. Med sklepi, ki so jih potrdili škofje udeleženci, je največ pozornosti zbudila zelena luč duhovniški posvetitvi poročenih mož - diakonov iz staroselskih skupnosti amazonskega pragozda, kjer se rimsko katoliška cerkev sooča s še posebej perečim pomanjkanjem duhovnikov. Toda zaključni dokument sinode, ki mu bo čez par mesecev sledila še Frančiškova Apostolska spodbuda, ponuja veliko več kot samo to. Kaj - boste slišali v oddaji Sledi večnosti, v kateri je črto pod škofovsko sinodo o Amazoniji potegnil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mineva 800 let od srečanja sv. Frančiška Asiškega s sultanom Al Kamilom v Egiptu, ki simbolno pomeni začetek pogovorov med kristjani in muslimani. Kako uspešen je medverstveni dialog danes in kaj je njegov cilj, smo se pogovarjali z dr. Marijem Osredkarjem, ki kot teolog in kot posameznik odločno zagovarja medverstveni dialog. Osebno je osredotočen na pogovore med katoličani in muslimani. Ugotavlja, da tudi številni izobraženi ljudje napačno razumejo cilje medverstvenega dialoga.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti bomo gostili Francija Pliberška – znanega podjetnika iz Celja. Z njim bomo spregovorili o duhovnih vrednotah, ki bi morale biti prisotne tudi v poslovnem svetu in o sodobnem romarstvu. Nedavno je namreč v dobrem mesecu dni prepešačil več kot tisoč kilometrov dolgo severno traso Jakobove romarske poti na Iberskem polotoku.
Religioznost med mladimi v Sloveniji močno upada. Leta 2000 se je 72 odstotkov mladih izreklo za katolike, danes se jih za pripadnike Katoliške cerkve izreka le 52 odstotkov. Vse več mladih ne obiskuje verskih obredov, čeprav na drugi strani raziskovalci beležijo porast mladih, ki vsaj enkrat na teden obiščejo verski obred. O vernosti mladih smo se pogovarjali z raziskovalcem dr. Miranom Lavričem in mladimi katoliki.
Na prvi dan tišrija, sedmega meseca v judovskem koledarju, Judje začenjajo s praznovanjem Roš Hašane ali novega leta. Roš hašana v hebrejščini pomeni glava leta. Praznično vzdušje, pa je še najmočneje občutiti v Sveti deželi, še posebej v Davidovem mestu Jeruzalemu. Veselijo se vsi, zahodni in vzhodni, ortodoksni in sekularni Judje. O zgodovinskem in kulturnem pomenu praznika se bo Nejc Krevs pogovarjal z dr. Samom Skralovnikom s katedre za sveto pismo in judovstvo, teološke fakultete.
Računalniki, tablice, pametni telefoni in posledično dostopnost do družbenih medijev so vstopili na vsa polja našega življenja, zdavnaj tudi v šolo. V tokratnih Sledeh večnostih bomo v središče postavili vzgojno poslanstvo šole v digitalni dobi. Kakšna naj bo vloga digitalnih medijev pri pouku v šoli, kakšna je vloga učitelja v dobi digitalnih medijev in katere so temeljne vrednote šole v digitalni dobi. Na ta vprašanja odgovarja moralni teolog dr. Roman Globokar, ki je pred kratkim o tej žgoči temi napisal knjigo. Z njim se je pogovarjala Nataša Lang.
Slovenska Karitas je s pomočjo akcije Za srce Afrike pomagala že več kot 250 tisoč ljudem v podsaharski Afriki. To poslanstvo v sodelovanju s slovenskimi misijonarji in Afričani želi nadaljevati tudi v prihodnosti. Eden od takšnih projektov, ki potrebuje pomoč dobrih ljudi iz Slovenije, je Center Akamuri v Bujumburi v Burundiju. Center, ki dnevno skrbi za skoraj 160 otrok in mladih z duševnimi motnjami ter gibalno ovirane, vodi slovenska misijonarka Vesna Hiti.
V tokratni verski oddaji Sledi večnosti bomo spregovorili o tem kako so lahko tudi sodobni mediji v funkciji nove evangelizacije. Predstavljamo vam katoliško televizijo Exodus, ki ima sedež v Mariboru, njen signal pa je viden po vsej Sloveniji. Kakšni izzivi so pred njimi zdaj, ko so vstopili v enajsto leto delovanja – o tem bosta spregovorila duhovnik Zoran Kodela - odgovorni urednik in lastnik TV Exodus in novinarka, urednica oddaj Marija Čerček
Ob začetku šolskega leta so svoja vrata odprle tudi katoliške izobraževalne ustanove. Te šole in tudi druge zasebne šole, ki izvajajo javno veljavne programe, so v zadnjem obdobju zaradi odločbe ustavnega sodišča v središču polemik predvsem na političnem področju. V Sledeh večnosti gostimo direktorja Zavoda sv. Stanislava mag. Antona Česna in učitelje, ki poučujejo na osnovni šoli Alojzija Šuštarja in na Škofijski klasični gimnaziji, ki sta enoti omenjenega zavoda
Praznik Janmaštami označuje rojstvo Krišne, enega pomembnejših in bolj priljubljenih božanstev vedskega panteona. Za vernika je Krišna osma od devetih inkarnacij boga Višnuja, njegovo rojstvo očetu Vasudevi in materi Devaki pa je izčrpno opisano v spevu Harivamša. Praznovanje zaznamuje post, petje, molitev, nočno bdenje, priprava posebne hrane in obisk templja, kjer se prebirajo sveta besedila. Gost oddaje je Blaž Mihelič, prevajalec dela Krišna: vir vsega zadovoljstva.
V teh dneh - ko praznujemo stoto obletnico priključitve Prekmurk in Prekmurcev k matičnemu narodu in jih opisujemo kot iskrive, mehke, preproste in dobrosrčne ljudi - se sprašujemo, kaj vse je vplivalo na oblikovanje prekmurske duše. Eden od odgovorov je verski pluralizem, edinstven v slovenskem prostoru. Na severovzhodu države sobivajo katoličani, evangeličani, pripadniki drugih protestantskih cerkva, pravoslavni verniki, muslimani in neverujoči. Nataša Lang je pripravila reportažo o sobivanju različno verujočih in neverujočih na levi strani Mure. Pred mikrofon je povabila poveljnika gasilske zveze mestne občine Murska Sobota Bojana Horvata, župana Gornjih Petrovcev Franca Šlihthuberja in evangeličansko duhovnico v cerkveni občini Gornji Slaveči Simono Prosič Filip.
Te dni mineva 50 let od znamenitega večdnevnega glasbenega festivala pri ameriškem mestecu Woodstock. To je bil tudi vrhunec gibanja t. i. protikulture in hipijevstva. Mladi uporniki proti takratnim družbenim normam so oblikovali tudi posebno duhovnost, ki ima odmev v današnjem pojavu »new age-a« ali novodobnih duhovnosti. O tem bo spregovoril rock glasbenik in profesor na FDV Univerze v Ljubljani dr. Gregor Tomc. Oddajo pripravlja Tomaž Gerden.
Sodobna psihiatrija povezuje svoja dognanja tudi z duhovnimi ali kontemplativnimi praksami. Zato bomo v oddaji poskušali osvetliti odnos med psihoterapijo in molitvijo. Zanimalo nas bo, ali se duhovnost in psihoterapija izključujeta ali dopolnjujeta? Ali lahko krščanska duhovnost ponudi psihoterapiji spoznanja in uvide, kjer je ta šibkejša, na primer ko gre za iskanje kreativnih vzvodov in sil v človeku? Gost oddaje: psihiater dr. Borut Škodlar.
Številni se poleti odpravijo na morje, kamor gredo na počitnice ali dopust. Letovanje ob morju je sodoben pojav; plemstvo je v 19. stoletju odkrilo obmorske kraje kot nove počitniške destinacije. Toda voda, morje in reke imajo v mitologijah in duhovnoreligioznih izročilih globok simbolni in duhovni pomen. Morske globine v Svetem pismu razodevajo neobvladljivo in uničevalno moč narave. Z jezuitom Ivanom Brescianijem se bomo pogovarjali o simbolu morja in njegovi duhovni razsežnosti, ki ga ima za človeka.
Mineva točno petdeset let, odkar je človek prvič stopil na Mesec. Ob obletnici tega pomembnega dogodka v zgodovini vesoljskih poletov v oddaji Sledi večnosti ponavljamo pogovor z ameriškim astronavtom slovenskega rodu Randyjem Bresnikom, ki je marca lani obiskal Slovenijo. Ob tej priložnosti je govoril tudi o duhovnih razsežnostih bivanja v vesolju.
Tokratna oddaja je nastala na nedavni otvoritvi nove evangelijske cerkve v kraju Gladomes v občini Slovenska Bistrica. S predstavniki različnih krščanskih cerkva smo spregovorili o pomenu slavilne glasbe za celovitost našega odnosa z Bogom in kako je prav ta glasba tudi pomembna ekumenska duhovna vez med cerkvami. V oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek, sodelujejo: glasbeniki Tadej Vindiš, Katarina Bordner in Davorin Gričnik ter superintendent zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Danijel Grabar.
Neveljaven email naslov