Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je slovenska katoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Letos mineva 25 let od ponovne oživitve zavoda, ki v slovenskem izobraževalnem sistemu predstavlja eno pomembnejših vlog.
Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je slovenska rimskokatoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Po mnogih zapletih, ko mestne oblasti niso dovolile gradnje v središču mesta, je Jeglič leta 1901 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo Škofovih zavodov. Gradnja je trajala več kot 4 leta, del sredstev je škof Jeglič zbral s pomočjo nekaterih duhovnikov, v glavnem pa je bil zavod zgrajen s sredstvi, zbranimi od preprostih slovenskih vernikov.
Prva matura leta 1913 je bila zgodovinska, saj so jo dijaki prvič v zgodovini opravljali v slovenskem jeziku. Med prvo svetovno vojno je bila v zavodu vojaška bolnišnica, učenci višjih razredov so bili v vojaški službi. Ob začetku druge svetovne vojne na slovenskih tleh so zavod najprej zasedli Italijani, leta 1941 pa nemška okupacijska vojska. Škofovi zavodi so postali koncentracijsko taborišče. V učilnice so natrpali slovenske družine z Gorenjske in iz Mežiške doline, ki so jih kasneje izgnali v Srbijo, na Hrvaško, v Bosno in v delovna taborišča v Nemčiji. Po koncu vojne je bilo v prostorih današnjega zavoda zbirno mesto za ujete domobrance, ki so bili pozneje večinoma usmrčeni. Stavba je bila nato namenjena vojski. V njej je bila vojašnica JLA, ki je stavbo leta 1991 zapustila v nezavidljivem stanju.
Po osamosvojitvi leta 1991 je Rimskokatoliška cerkev stavbo dobila nazaj, 31. avgusta 1993 je ponovno začela z delovanjem Škofijska klasična gimnazija. Njen ponovni ustanovitelj nadškof dr. Alojzij Šuštar je po svoji upokojitvi zadnje desetletje svojega zemeljskega življenja (1997 – 2007) preživel med mladimi v zavodu. Njegovo ime danes nosi osnovna šola.
Danes v prostorih Zavoda svetega Stanislava poleg Škofijske klasične gimnazije delujejo tudi Jegličev dijaški dom, Študentski dom Janeza F. Gnidovca, glasbena šola in Slovenski dom.
579 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je slovenska katoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Letos mineva 25 let od ponovne oživitve zavoda, ki v slovenskem izobraževalnem sistemu predstavlja eno pomembnejših vlog.
Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je slovenska rimskokatoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Po mnogih zapletih, ko mestne oblasti niso dovolile gradnje v središču mesta, je Jeglič leta 1901 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo Škofovih zavodov. Gradnja je trajala več kot 4 leta, del sredstev je škof Jeglič zbral s pomočjo nekaterih duhovnikov, v glavnem pa je bil zavod zgrajen s sredstvi, zbranimi od preprostih slovenskih vernikov.
Prva matura leta 1913 je bila zgodovinska, saj so jo dijaki prvič v zgodovini opravljali v slovenskem jeziku. Med prvo svetovno vojno je bila v zavodu vojaška bolnišnica, učenci višjih razredov so bili v vojaški službi. Ob začetku druge svetovne vojne na slovenskih tleh so zavod najprej zasedli Italijani, leta 1941 pa nemška okupacijska vojska. Škofovi zavodi so postali koncentracijsko taborišče. V učilnice so natrpali slovenske družine z Gorenjske in iz Mežiške doline, ki so jih kasneje izgnali v Srbijo, na Hrvaško, v Bosno in v delovna taborišča v Nemčiji. Po koncu vojne je bilo v prostorih današnjega zavoda zbirno mesto za ujete domobrance, ki so bili pozneje večinoma usmrčeni. Stavba je bila nato namenjena vojski. V njej je bila vojašnica JLA, ki je stavbo leta 1991 zapustila v nezavidljivem stanju.
Po osamosvojitvi leta 1991 je Rimskokatoliška cerkev stavbo dobila nazaj, 31. avgusta 1993 je ponovno začela z delovanjem Škofijska klasična gimnazija. Njen ponovni ustanovitelj nadškof dr. Alojzij Šuštar je po svoji upokojitvi zadnje desetletje svojega zemeljskega življenja (1997 – 2007) preživel med mladimi v zavodu. Njegovo ime danes nosi osnovna šola.
Danes v prostorih Zavoda svetega Stanislava poleg Škofijske klasične gimnazije delujejo tudi Jegličev dijaški dom, Študentski dom Janeza F. Gnidovca, glasbena šola in Slovenski dom.
V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja in praznuje božič. Božični večer si popestri z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božičnega večera, v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
V tokratni oddaji smo se megaherčno pomudili v kraju Vojnik pri Celju, ki v tem predbožičnem času močno spremeni svojo podobo - Trgi in ulice postajajo razstavišče jaslic na prostem… Lansko leto si je ta njihova dogajanja ogledalo okoli 40 tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. V ta pester kolorit prireditev je vpetih veliko domačinov, nosilec vsega pa je domače Katoliško kulturno društvo, ki ga vodi nekdanji župan občine Vojnik Beno Podrgajs. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
V tokratni oddaji smo našo pozornost namenili Mohorjevi knjižni založbi iz Celovca. Pred kratkim so predstavili njihov tradicionalni Knjižni dar za prihodnje leto, ki vsebuje Koledar, Pratiko in večernice. V oddaji smo gostili urednika celovške Mohorjeve Hanzija Filipiča in avtorja njihovih večernic, Rudija Mlinarja. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Nakupovanje daril in obdarovanje zaznamujeta decemberske praznične dneve. Pričakovanje nečesa novega je v zraku. Starši obdarujejo otroke z igračami, odrasli se obdarujejo med seboj z darili vseh vrst. Ta darila imajo seveda svojo vrednost, saj izražajo naklonjenost med ljudmi. Toda so darovi, ki si jih človek ne more kupiti: čas, pozornost, prijateljstvo, ljubezen. V življenju vsakega človeka so dogodki in srečanja, ki jih sam ni mogel predvideti in ki so mu bili podarjeni. V njih se kaže nekaj presežnega, nekaj, kar ga navdaja s čudenjem in hvaležnostjo. Podrobneje o tem v oddaji, ki sta jo pripravila Marko Rozman in Robert Kralj.
Kako so prekmurščina kot nekdanji knjižni jezik naše najvzhodnejše pokrajine in njenih skoraj tisoč različnih knjižnih enot oblikovale nacionalno istovetnost Prekmurcev, o tem se bomo pogovarjali s članom SAZU-ja prof. dr. Markom Jesenškom, strokovnjakom za zgodovino slovenskega jezika, in zgodovinarjem mag. Ferijem Kuzmičem iz Murske Sobote. V drugem delu oddaje bomo s sodelavcema nastajajočega kulturnega Zavoda Zvitorepec spregovorili o knjižni in literarni produkciji invalidov – v pogovoru z zaposlitvenim strokovnjakom za invalide Miodragom Petrovićem iz Maribora in doktorjem politične filozofije Miranom Francem, ki je sicer tudi invalid in pisatelj.
Življenje z naravo, sledenje luninemu koledarju, čaščenje kamnov, izvirov vode in dreves, kačje glave, déhnar - vodja skupnosti, zgodbe o potopu, luni, beli kači in velikanih, verovanje v ponovna rojstva … Vse to in še mnogo več je del staroverstva, načina življenja »po starem«, ki ga je po drugi svetovni vojni v pogovoru z zadnjimi staroverci na levi in desni strani Soče odkrival Pavel Medvešček, lastnik etnološke zbirke Staroverstvo in staroverci, ki je na ogled v Goriškem muzeju. Njegovi zapiski in zbirka so zaradi oglarske prisege čakali več kot 40 let, da so prišli med ljudi, zdaj pa Slovencem odpirajo oči v še vedno zelo skrivno, a ne tako daljnjo preteklost, ko so ljudje na svoji zemlji živeli po svojih pravilih in v skladu z naravo. Oddajo je pripravila Špela Šebenik.
»Vino – darilo neba in zemlje«, tak je naslov knjige benediktinskega meniha Anselma Grüna, ekonoma in glavnega kletarja v nemškem samostanu Münsterschhwarzach. Na Martinovo nedeljo bomo z njim spregovorili, da je človeštvo že več kot šest tisoč let očarano nad tem darilom od zgoraj. Njegova pot od vinske trte do kozarca pa je tudi eno od znamenj kultiviranosti ljudstva, ki z načinom uživanja izkazuje hvaležnost za ta dar. Vino kot pomembna simbolika je v Svetem pismu opisana zlasti v Janezovem evangeliju. O tem bomo govorili z enim najbolj branih krščanskih avtorjev, ki je svetu namenil več kot 14 milijonov izvodov svojih knjig, te pa so prevedene v 32 jezikov. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Verska skupnost bahai, ki deluje tudi v Sloveniji, letos praznuje dvestoletnico rojstva svojega ustanovitelja Baha'u'llahja (1817-1892). Ob tej priložnosti so bahaji pripravili praznovanje s kulturno-umetniškim programom, predstavili pa so tudi dejavnosti bahajske skupnosti. V Baha’u’llahjevi viziji je človeštvo kot eno ljudstvo in zemlja kot skupna domovina. Več o osrednji osebnosti skupnosti bahai in njenem pomenu za sodobni čas v oddaji, ki sta jo pripravila Marko Rozman in Robert Kralj.
Mag. Vinko Ošlak iz Celovca in evangelijski pastor iz Slovenj Gradca mag. Benjamin Hlastan sta najbolj zaslužna, da je nedavno zagledala luč sveta jezikovno posodobljena NOVA ZAVEZA Jurija Dalmatina. Njegov epohalni prevod celotnega Svetega pisma je izšel davnega leta 1584; zdašnjo jezikovno posodbljeno izdajo Nove zaveze je financirala neka mednarodna biblična družba s sedežem na Dunaju – in to v za današnje čase rekordni izdaji – 50 tisoč izvodov – v čast 500 letnice protestantizma. Oddajo je pripravil Anton Petelinšek.
Cerkev je poročene, ki so se ločili, od nekdaj obravnavala kot izobčene. Kakšne so konkretne izkušnje ločenih v Cerkvi? Ali je Cerkev danes spremenila svoj odnos do ločenih? O tem podrobneje v oddaji, ki sta jo pripravila Marko Rozman in Robert Kralj. Podrobneje: http://ars.rtvslo.si/2017/10/vseslovensko-srecanje-locenih-v-cerkvi/
Letos mineva sto let od oktobrske revolucije, simbola zmage ruske različice marksizma. Obravnavana je v luči zgodovine »dolgega trajanja« in na ozadju političnih, vrednostnih in religioznih prepričanj. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
V oddaji spregovorimo o tem kako resnična umetnost vedno izraža prisotnost božjega v nas in v svetu ali vsaj o globokem hrepenenju po njem. Gosta oddaje sta: akademski slikar in nekdanji katoliški duhovnik Jošt Snoj iz Ljubljane ter umetnostna zgodovinarka-samostojna likovna kritičarka Monika Ivančič Fajfar.
Živimo v postmoderni družbi. Kaj je postmodernizem in na kakšnih predpostavkah temelji? Zdi se, da se krščanska podoba sveta in človeka v marsičem razlikuje od projekta postmoderne. Je dialog med njima sploh mogoč in na kakšnih temeljih? Podrobneje v oddaji, ki sta jo pripravila Marko Rozman in Robert Kralj. Podrobneje: http://ars.rtvslo.si/2017/09/postmodernizem-in-krscanstvo/
Jakobova pot je ena najstarejših in največjih množičnih poti, ki že več kot tisoč let privlači romarje različnih ras, verskega prepričanja in starosti, da se podajo na svojevrstno telesno in duhovno doživetje. Zelo je priljubljena tudi med Slovenci, ki se na pot odpravijo peš ali s kolesom. O vsem tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman. Podrobneje.
Gost današnje oddaje bo protestantski-baptistični pastor Marijan Hlastan, ki skupaj z očetom sodi med utemeljitelje baptističnega gibanja na Slovenskem. Vrsto let je deloval kot pastor v Celju, zdaj pa že dobro desetletje živi v Texasu v Združenih državah Amerike. Je glasbenik in prav glasba zaseda pomembno mesto v njegovem konceptu sodobne evangelizacije. Z njim se je pogovarjal Tone Petelinšek.
»Salát«, arabska beseda za srečanje, označuje v islamu obredno molitev, ki jo naj bi vsak musliman opravil petkrat dnevno: ob zori, opoldne, popoldne, ob sončnem zahodu in zvečer. Pred molitvijo vernik opravi obredno umivanje in se z molilno preprogo orientira proti Meki, med samo molitvijo pa imajo globlji pomen različne drže telesa in izgovarjanje koranskih verzov. V ponovljeni oddaji več o islamski molitvi Nevzet Porić in Haris Muratagić iz Islamske skupnosti.
Katoliška karizmatična prenova ali Prenova v Duhu praznuje 50. obletnico ustanovitve. Začetki segajo v leto 1967 v ZDA, ko je skupina študentov iz univerze v Pittsburghu na duhovnem srečanju zavzeto premišljevala binkoštni dogodek prve Cerkve. Karizmatično gibanje, ki ima svoje začetke sicer v luteranskih, reformiranih in metodističnih cerkvah, se je hitro razširilo po vsem svetu, številne skupine delujejo tudi v Sloveniji. Gosta sta vodja zavoda Živi na polno in voditeljica molitvene skupine za mlade Mojca Giacomelli ter duhovni asistent Katoliške karizmatične prenove ljubljanske nadškofije, jezuit p. Mio Kekić.
Bírma, eden izmed 7 krščanskih zakramentov, v Rimskokatoliški Cerkvi predstavlja potrditev v veri, ki v prejemniku še dopolni in utrdi milosti, ki jo je prej prejel pri krstu. Podelitev zakramenta, ki naj bi sovpadala z duhovno zrelostjo posameznika, pa v mnogih primer pomeni slovo od Cerkve in verskega življenja. V oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman, smo gostili teologa Mateja Purgerja in duhovnika Toneta Česna, tajnika Medškofijskega odbora za mladino pri Slovenski škofovski konferenci ter direktorja kolegija Skupnosti katoliške mladine.
V Sloveniji je Devici Mariji posvečenih preko 400 cerkva, najbolj znana podoba pa je slika Marije Pomagaj na Brezjah, ki jo je pred 200 leti naslikal Leopold Layer. O tem, zakaj ravno ta podoba vsako leto privabi na desettisoče romarjev in kakšen je njen likovni in simbolni pomen, bosta v ponovljeni oddaji spregovorila p. dr. Robert Bahčič in dr. Milček Komelj.
Neveljaven email naslov