Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je slovenska katoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Letos mineva 25 let od ponovne oživitve zavoda, ki v slovenskem izobraževalnem sistemu predstavlja eno pomembnejših vlog.
Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je slovenska rimskokatoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Po mnogih zapletih, ko mestne oblasti niso dovolile gradnje v središču mesta, je Jeglič leta 1901 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo Škofovih zavodov. Gradnja je trajala več kot 4 leta, del sredstev je škof Jeglič zbral s pomočjo nekaterih duhovnikov, v glavnem pa je bil zavod zgrajen s sredstvi, zbranimi od preprostih slovenskih vernikov.
Prva matura leta 1913 je bila zgodovinska, saj so jo dijaki prvič v zgodovini opravljali v slovenskem jeziku. Med prvo svetovno vojno je bila v zavodu vojaška bolnišnica, učenci višjih razredov so bili v vojaški službi. Ob začetku druge svetovne vojne na slovenskih tleh so zavod najprej zasedli Italijani, leta 1941 pa nemška okupacijska vojska. Škofovi zavodi so postali koncentracijsko taborišče. V učilnice so natrpali slovenske družine z Gorenjske in iz Mežiške doline, ki so jih kasneje izgnali v Srbijo, na Hrvaško, v Bosno in v delovna taborišča v Nemčiji. Po koncu vojne je bilo v prostorih današnjega zavoda zbirno mesto za ujete domobrance, ki so bili pozneje večinoma usmrčeni. Stavba je bila nato namenjena vojski. V njej je bila vojašnica JLA, ki je stavbo leta 1991 zapustila v nezavidljivem stanju.
Po osamosvojitvi leta 1991 je Rimskokatoliška cerkev stavbo dobila nazaj, 31. avgusta 1993 je ponovno začela z delovanjem Škofijska klasična gimnazija. Njen ponovni ustanovitelj nadškof dr. Alojzij Šuštar je po svoji upokojitvi zadnje desetletje svojega zemeljskega življenja (1997 – 2007) preživel med mladimi v zavodu. Njegovo ime danes nosi osnovna šola.
Danes v prostorih Zavoda svetega Stanislava poleg Škofijske klasične gimnazije delujejo tudi Jegličev dijaški dom, Študentski dom Janeza F. Gnidovca, glasbena šola in Slovenski dom.
579 epizod
Obravnavamo duhovnost v najširšem pomenu besede in se osredotočamo na delovanja različnih verskih skupnosti in človekoljubnih organizacij znotraj teh skupnosti.
Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je slovenska katoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Letos mineva 25 let od ponovne oživitve zavoda, ki v slovenskem izobraževalnem sistemu predstavlja eno pomembnejših vlog.
Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je slovenska rimskokatoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Po mnogih zapletih, ko mestne oblasti niso dovolile gradnje v središču mesta, je Jeglič leta 1901 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo Škofovih zavodov. Gradnja je trajala več kot 4 leta, del sredstev je škof Jeglič zbral s pomočjo nekaterih duhovnikov, v glavnem pa je bil zavod zgrajen s sredstvi, zbranimi od preprostih slovenskih vernikov.
Prva matura leta 1913 je bila zgodovinska, saj so jo dijaki prvič v zgodovini opravljali v slovenskem jeziku. Med prvo svetovno vojno je bila v zavodu vojaška bolnišnica, učenci višjih razredov so bili v vojaški službi. Ob začetku druge svetovne vojne na slovenskih tleh so zavod najprej zasedli Italijani, leta 1941 pa nemška okupacijska vojska. Škofovi zavodi so postali koncentracijsko taborišče. V učilnice so natrpali slovenske družine z Gorenjske in iz Mežiške doline, ki so jih kasneje izgnali v Srbijo, na Hrvaško, v Bosno in v delovna taborišča v Nemčiji. Po koncu vojne je bilo v prostorih današnjega zavoda zbirno mesto za ujete domobrance, ki so bili pozneje večinoma usmrčeni. Stavba je bila nato namenjena vojski. V njej je bila vojašnica JLA, ki je stavbo leta 1991 zapustila v nezavidljivem stanju.
Po osamosvojitvi leta 1991 je Rimskokatoliška cerkev stavbo dobila nazaj, 31. avgusta 1993 je ponovno začela z delovanjem Škofijska klasična gimnazija. Njen ponovni ustanovitelj nadškof dr. Alojzij Šuštar je po svoji upokojitvi zadnje desetletje svojega zemeljskega življenja (1997 – 2007) preživel med mladimi v zavodu. Njegovo ime danes nosi osnovna šola.
Danes v prostorih Zavoda svetega Stanislava poleg Škofijske klasične gimnazije delujejo tudi Jegličev dijaški dom, Študentski dom Janeza F. Gnidovca, glasbena šola in Slovenski dom.
Ikona Device Marije iz Filerma je dolgo veljala za izgubljeno. Zgodbo o najdbi te dragocene ikone, veliko pravoslavnih vernikov jo ima za čudodelno, in njenem pomenu bosta v oddaji pojasnila predsednik SA Suverenega Malteškega viteškega reda Andrej Šter in članica reda Marija Čerček, saj je bila ikona povezana z zgodovino tega reda.
Tudi letos, že 37-tič zapored, se je v Stični v soboto zbralo več tisoč mladih iz vse Slovenije in zamejstva. Shod katoliške mladine je potekal pod geslom »Ne boj se!« in je bil namenjen utrjevanju vere in druženju mladih. O letošnji Stični mladih bosta v oddaji govorila koordinatorka prostovoljcev Helena Nagode in tajnik Medškofijskega odbora za mladino pri Slovenski škofovski konferenci Matevž Mehle.
Kako v budizmu, ki mu v zadnjih desetletjih velikokrat prisluhnejo tudi posamezniki na zahodu, gledajo na človekovo telo, na zdravje in bolezen? Zakaj je za njih meditacija, tehnika umirjanja uma, ena izmed najboljših dejavnosti za dobro počutje in tudi zdravje? O teh vprašanjih smo se pogovarjali z Gjaltonom Rinpočejem, tibetanskim menihom in mojstrom meditacije, ki živi v samostanu Sherab Ling v Indiji, julija pa je obiskal Slovenijo in vodil večdnevni meditativni umik.
V oddaji vam predstavljamo eno od manjših uradno registriranih verskih skupnosti pri nas – Gibanje prakristjanov-univerzalno življenje. Začetnica tega gibanja, ki ima tudi pri nas vse večje število simpatizerjev, je nemška prerokinja Gabriele. V oddaji sodelujeta: teolog Moris Hoblaj in ekološki kmet ter predsednik Društva za miroljubno kmetijstvo Stanko Valpatič iz Ostrožnega pri Celju. V oddaji, ki jo pripravlja Tone Petelinšek, bomo predstavili nekatere sociološke in versko-kulturne posebnosti tega gibanja.
Pred začetkom novega šolskega leta v oddaji skupaj z nekaterimi gosti spregovorimo o vselej aktualni tem – kako naj sodobna šola ob posredovanju znanj mlademu človeku pomaga sooblikovati vrednostne vzorce, ki so seveda povezani z našo krščansko duhovnostjo in kulturo. Med gosti bosta tudi Marija Žabjek – predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije in Ana Nahtigal – socialna delavka na osnovni šoli Mirna na Dolenjskem.
V tokratni oddaji bomo spregovorili o nekaterih vidikih sodobnega romarstva in duhovnega popotništva. Gosta sta zakonca Ivan in Darja Gričnik iz okolice Slovenskih Konjic. Oba sta, vsak zase, prepešačila 800 kilometrov dolgo romarsko pot Svetega Jakoba. Ivan je peš romal tudi po Italiji; te svoje popotne vtise je strnil v dveh simpatičnih publikacijah.
Tudi Katoliška cerkev si prizadeva za bolj odgovorno ravnanje z okoljem. Na to še posebej opozarja papež Frančišek. Leta 2015 je izdal encikliko Laudato si, v kateri je opozoril na številne okoljske težave, še posebej na podnebne spremembe. Na začetku poletja pa je papež gostil dvodnevno konferenco z vodilnimi predstavniki energetskih podjetij in pozval k bolj odločnemu zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in iskanju čistejših virov energije. Gosta v oddaji: dr. Edvard Kovač in dr. Peter Skoberne.
Na veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, se številni verniki podajo k Marijinim svetiščem. V Zahodni Sloveniji je še posebej priljubljena Sveta Gora z baziliko Kraljice Svetogorske, kamor romajo Slovenci, Italijani in Furlani, ter si ob tem ogledajo še Marijanski muzej, zbirko sakralnih predmetov, ki prikazuje razvoj Marijinega svetišča in čaščenja vse do danes. Začetki tukajšnjega božjepotništva sicer segajo v čase turških vpadov in reformacije, ko se je leta 1539 med ljudmi razširila vest o tem, da se naj bi pastirici Urški Ferligoj prikazala Marija in ji naročila, naj tu sezidajo novo cerkev. Gost oddaje je rektor svetišča p. Simon Peter Berlec.
V tokratni oddaji oddaji vam predstavljamo krščanski rehabilitacijski center za zdravljenje odvisnosti Izhod-Teen Challenge Slovenija, ki deluje v Novi vasi nad Dragonjo v občini Piran. Poglobljeni intimni odnos do Boga je eden od temeljev doktrine po kateri se tod odvisniki vračajo v življenje. Avtor oddaje je Tone Petelinšek.
Barok, evropski zgodovinski in umetnostni slog, je nekakšen odsev zmage nad reformacijo, baročna umetnost tudi odziv na protestantizem. V določenih elementih se je opiral tudi na renesanso, predvsem pri upodabljanju človeškega telesa in pri uporabi elementov v arhitekturi. V baroku sta umetnost in krščanstvo ustvarila pomemben del kulture in duhovnosti, ki ju poznamo danes na zahodu. O tem, kako se to kaže na evropskih in slovenskih tleh v oddaji Sledi večnosti v kateri gostimo: profesorico za umetnostno zgodovino, doktorico Metodo Kemperl in z Vlasto Kramperšek iz Muzeja baroka v Šmarju pri Jelšah. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Tokratno oddajo smo pripravili ob zaključku najstniškega poletnega tabora v Ženavljah na Goričkem v tamkajšnjem binkoštnem duhovnem centru. Udeležilo se ga je 68 mladih s širšega slovenskega prostora, iz različnih krščanskih cerkva, pa tudi iz neverujočih družin. Vsi so bili veseli in radostni, v objemu človeških in božjih bližin. Oddajo je pripravil Anton Petelinšek.
Dvaintridesetletni Hiriko, njegovo rojstno ime je Primož Korelc, že dve leti prebiva v samostanu Samanadipa, v vasi Goljek pri Trebnjem. Gre za edini budistični samostan v Sloveniji – redovniško zatočišče za manjše število menihov iz gozdne tradicije theravadskega budizma. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Poletje lahko imenujemo tudi visoka poročna sezona, saj ste številni zaročenci v tem času uradno potrjujejo v zakonski zvezi. Za nekatere pare ima poroka še poseben pomen: na poročno noč se mlad par prvič sreča v intimnem okolju in se po mesecih ali celo letih spolne vzdržnosti prepusti telesni združitvi. Zakaj se nekateri pari odločajo za spolno vzdržnost pred poroko in kakšno vlogo imajo pri tem verski nauki?
V tokratni oddaji gostimo 5 študentov ljubljanske univerze doma iz Novega mesta in okolice; kristjani so in aktivni v obnebju novomeške skavtske organizacije z imenom Gorjanski medvedje – steg 1. Gregor Deželan, Klemen Kovač, Lina Drenik, Urban Žagar in Manca Tori v oddaji spregovorijo o tem, kako aktivnosti, kot je skavtstvo, mladim pomagajo oblikovati celostne vrednostne vzorce v odnosu do narave, soljudi in do Boga. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Nogomet je trenutno najbolj priljubljena postranska stvar na svetu. Ob svetovnem prvenstvu v Rusiji igra z žogo za marsikoga predstavlja beg od stvarnosti, zmaga pa znak odrešenja in iz številnih ljudi na dan potegne tisto najgloblje. Ali danes mnogim nogomet tako predstavlja religijo? Več v oddaji Sledi večnosti, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Upodobitve svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki se ustvarjajo po točno določenih pravilih in so običajno naslikane na leseno ploščo, so značilne predvsem za vzhodno krščanstvo. Najstarejše ikone izvirajo iz 6. in 7. stoletja, slikanje pa se je pod bizantinskim vplivom razširilo po Rusiji, Grčiji, Makedoniji ter srbskih samostanih. Ikone imajo poleg svojevrstne slikarske tehnike in estetike tudi svojo teologijo, duhovnost, mistiko in liturgično vlogo. Gosta oddaje sta ikonopisca Albina Nastran in Tine Jenko.
V tokratni oddaji predstaviljamo pestro paleto razvejanega verskega življenja v slovenskih partizanskih enotah v letih 1941-1945. O tem pripovedujejo: zgodovinar dr.Marjan Žnidarič in aktivni udeleženci 2.svetovne vojne – poveljnik Zidanškove in Šlandrove brigade Franc Sever Franta iz Ljubljane ter borca-partizana Franček Bera iz Slovenske Bistrice in Ivo Grobelnik iz Celja. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Predsednik Združenih držav Donald Trump je pred kratkim ustanovil poseben urad za verstva. To je sprožilo razprave o vlogi vere in različnih verskih skupnosti v ameriškem javnem življenju in tudi primerjave z evropskimi praksami. V Združenih državah različne verske skupnosti niso tako strogo ločene od države kot v večini evropskih držav. Vendar je predvsem v politiki tanka meja med javnim, po večini posvetnim, in izpovedovanjem verskih ali z veroizpovedjo povezanih etičnih prepričanj. To se je pokazalo tudi pri izsiljenem in potem preklicanem odstopu kaplana, sicer katoliškega duhovnika in jezuita, Predstavniškega doma ameriškega Kongresa. Omenjeni duhovnik je za nekatere nastopil preveč politično, ko je pred razpravo o davčnih reformah poslance pozval, naj ne pozabijo na revne. Gosta oddaje sta dr. Peter Lah s papeške univerze Gregoriana in dr. Aleš Črnič s FDV Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.
Poleg izpovedovanja vere in romanja v Meko je post v ramazanu ena izmed petih islamskih dolžnosti. Ob koncu dneva se konča z molitvijo in večerjo, najpomembnejša pa je večerna molitev, približno dve uri po koncu posta. Koliko se tega sicer držijo muslimani po različnih predelih sveta, smo preverili v sodelovanju s štirimi radijskimi dopisniki. Tako smo pogledali na Kosovo, v Bosno, Nemčijo, Rusijo in na Bližnji vzhod. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Na binkoštno nedeljo v oddaji posthumno predstavljamo pogovor z blagopokojnim pastorjem iz Murske Sobote mag. Ferijem Kuzmičem. Govorili bomo o simbolni in konkretni sporočilnosti binkoštnega dogajanja. Troedinost božje skrivnosti je eno od sidrišč kristjanove intime v odnosu do Boga, pri čemer je prav Sveti Duh motor in promotor te žive vere. Oddajo je pripravil Tone Petelinšek.
Neveljaven email naslov