Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani poteka 9. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Med gosti, ki smo jih povabili pred mikrofon, sta tudi dr. Mihael Jemec iz mesta z za Švico neobičajnim imenom Golden Hill in doktorica Alja Černej, ki se je po uspešni karieri v tujini vrnila v domovino. Vsekakor se temperatura poleg v ozračju dviga tudi v Milanu, kjer bo jutri finale nogometne lige prvakov. Tudi v oddaji Slovencem po svetu smo se dotaknili nogometa, z njim sta povezana kar dva gosta. Prvi je nogometaš Zlatko Dedič, ki že vrsto let igra v tujini, trenutno pri Frankfurtskem FSV. Druga je Urška Centa, ki se je preselila v Madrid, od koder prihajata oba finalista lige prvakov.
V Ljubljani se je danes zaključila 9. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Udeležili so se je številni ugledni domači in tuji strokovnjaki, ki so razpravljali o etiki v medicini, uspešnosti zdravstvenega sistema kot izzivu sodobne družbe, transplantacijah, samem poklicu zdravnika ter drugih aktualnih temah s področja zdravstva. Častni pokrovitelj konference je bil predsednik RS Borut Pahor. Med uglednimi predavatelji je bil tudi dr. Mihael Jemec, ki se je leta 1960 rodil v Ljubljani in s komaj termi leti z družino odšel v tujino. Skupaj z doktorjem Thierryjem Sutem je ustanovil največji zasebni specializirani center za oploditev z biomedicinsko pomočjo Procrea. Živi v mestu Golden Hill v Švici ter ima štiri otroke, s katerimi govori italijansko, z ženo pa po nemško.
Na konferenci zdravnikov iz sveta in Slovenije je sodelovala tudi mlada zdravnica, oftalmologinja dr. Alja Černej, ki se je po večletnem raziskovalnem delu v Združenih državah Amerike pred kratkim vrnila v Slovenijo. Pot v tujino jo je zanesla že prav na začetku njene poklicne poti.
V mestu, ki bo jutri seveda še posebej bučno utripalo v ritmu nogometa, živi urška Centa Ta šport pa je, kot je povedala Mojci Delač, ne zanima preveč. Povsem pa jo je prevzel flamenko. Ples, ki izvira iz Andaluzije, jo je pred dvema letoma odpeljal v Madrid, s Španijo pa jo povezuje že mnogo dlje. Zato pa je v znaku okroglega usnja vse življenje slovenskega nogometaša in reprezentanta Zlatka Dediča. Trenutno z družino živi v Frakfurtu, kjer igra za nogometno moštvo FSV. V nasprotju z Urško Centa, ki jo nogomet kljub temu, da živi v Madridu ne zanima preveč, je Zlatka samo to zanimalo že od mladih let.
V švedskem kraju Vadsteni so se prejšnji konec tedna na tradicionalnem srečanju namreč srečali Slovenci z vse Švedske. Nekaj več je o dogodku v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik Slovenske zveze na Švedskem Alojz Macuh.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, bo v času od 2. do 13. junija 2016 obiskal slovensko skupnost v Kanadi in ZDA. Minister bo med gostovanjem obiskal slovenska društva, domove in arhive v večjih središčih slovenstva v Kanadi in ZDA kot so Toronto, Calgary, Vancouver ter Chicago, Pittsburgh in Cleveland.
Obiskal bo večino najpomembnejših že desetletja delujočih slovenskih ustanov v obeh državah, ki se – še posebej v ZDA – srečujejo s problemom staranja in pomanjkanja sodelovanja mlajših generacij.
Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija pripravljata jutri, v soboto 28. maja proslavo ob 25. obletnici državnosti. Slovesnost bo potekala v prostorih Slovenskega doma v Chatillonu, začela se bo ob 17. uri ob navzočnosti veleposlanika RS v Franciji, Andreja Slapničarja. Nastopila bosta komorni zbor Vocis Imago in trio Pepita Orchestra iz Tržiča.
Združenje Slovenska izseljenska matica organizira slikarsko kolonijo – letos jubilejno 25. po vrsti, namenjeno akademskim in ljubiteljskim slikarjem, ki so po rodu Slovenci, živijo pa v zamejstvu ali v tujini. Slikarska kolonija bo potekala od 3. do 11. 6. 2016 v Pišecah v občini Brežice. Kolonija bo potekala pod strokovnim vodstvom mentorice Monike Ivančič Fajfar. Po končani koloniji bo v gostujočem kraju organizirana slikarska razstava. Naslovna tema slikarske kolonije 2016 je »Dve domovini«
V torek, 24. maja so na občnem zboru Združenja Slovenske izseljenske matice izbrali in izvolili novo, deloma tudi staro vodstvo. Predsednik matice še naprej ostaja Sergij Pelhan. V dosedanjem mandatu je bilo v izvršnem odboru 5 članov, ki jih izvolijo člani na občnem zboru. S spremembo statuta so v izvršni odbor izvolili 7 članov, v njem pa sta po funkciji tudi predsednik Sergij Pelhan in glavna tajnica. Po novem statutu izvršni odbor sestavlja 9 članov.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V Ljubljani poteka 9. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Med gosti, ki smo jih povabili pred mikrofon, sta tudi dr. Mihael Jemec iz mesta z za Švico neobičajnim imenom Golden Hill in doktorica Alja Černej, ki se je po uspešni karieri v tujini vrnila v domovino. Vsekakor se temperatura poleg v ozračju dviga tudi v Milanu, kjer bo jutri finale nogometne lige prvakov. Tudi v oddaji Slovencem po svetu smo se dotaknili nogometa, z njim sta povezana kar dva gosta. Prvi je nogometaš Zlatko Dedič, ki že vrsto let igra v tujini, trenutno pri Frankfurtskem FSV. Druga je Urška Centa, ki se je preselila v Madrid, od koder prihajata oba finalista lige prvakov.
V Ljubljani se je danes zaključila 9. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Udeležili so se je številni ugledni domači in tuji strokovnjaki, ki so razpravljali o etiki v medicini, uspešnosti zdravstvenega sistema kot izzivu sodobne družbe, transplantacijah, samem poklicu zdravnika ter drugih aktualnih temah s področja zdravstva. Častni pokrovitelj konference je bil predsednik RS Borut Pahor. Med uglednimi predavatelji je bil tudi dr. Mihael Jemec, ki se je leta 1960 rodil v Ljubljani in s komaj termi leti z družino odšel v tujino. Skupaj z doktorjem Thierryjem Sutem je ustanovil največji zasebni specializirani center za oploditev z biomedicinsko pomočjo Procrea. Živi v mestu Golden Hill v Švici ter ima štiri otroke, s katerimi govori italijansko, z ženo pa po nemško.
Na konferenci zdravnikov iz sveta in Slovenije je sodelovala tudi mlada zdravnica, oftalmologinja dr. Alja Černej, ki se je po večletnem raziskovalnem delu v Združenih državah Amerike pred kratkim vrnila v Slovenijo. Pot v tujino jo je zanesla že prav na začetku njene poklicne poti.
V mestu, ki bo jutri seveda še posebej bučno utripalo v ritmu nogometa, živi urška Centa Ta šport pa je, kot je povedala Mojci Delač, ne zanima preveč. Povsem pa jo je prevzel flamenko. Ples, ki izvira iz Andaluzije, jo je pred dvema letoma odpeljal v Madrid, s Španijo pa jo povezuje že mnogo dlje. Zato pa je v znaku okroglega usnja vse življenje slovenskega nogometaša in reprezentanta Zlatka Dediča. Trenutno z družino živi v Frakfurtu, kjer igra za nogometno moštvo FSV. V nasprotju z Urško Centa, ki jo nogomet kljub temu, da živi v Madridu ne zanima preveč, je Zlatka samo to zanimalo že od mladih let.
V švedskem kraju Vadsteni so se prejšnji konec tedna na tradicionalnem srečanju namreč srečali Slovenci z vse Švedske. Nekaj več je o dogodku v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik Slovenske zveze na Švedskem Alojz Macuh.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, bo v času od 2. do 13. junija 2016 obiskal slovensko skupnost v Kanadi in ZDA. Minister bo med gostovanjem obiskal slovenska društva, domove in arhive v večjih središčih slovenstva v Kanadi in ZDA kot so Toronto, Calgary, Vancouver ter Chicago, Pittsburgh in Cleveland.
Obiskal bo večino najpomembnejših že desetletja delujočih slovenskih ustanov v obeh državah, ki se – še posebej v ZDA – srečujejo s problemom staranja in pomanjkanja sodelovanja mlajših generacij.
Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija pripravljata jutri, v soboto 28. maja proslavo ob 25. obletnici državnosti. Slovesnost bo potekala v prostorih Slovenskega doma v Chatillonu, začela se bo ob 17. uri ob navzočnosti veleposlanika RS v Franciji, Andreja Slapničarja. Nastopila bosta komorni zbor Vocis Imago in trio Pepita Orchestra iz Tržiča.
Združenje Slovenska izseljenska matica organizira slikarsko kolonijo – letos jubilejno 25. po vrsti, namenjeno akademskim in ljubiteljskim slikarjem, ki so po rodu Slovenci, živijo pa v zamejstvu ali v tujini. Slikarska kolonija bo potekala od 3. do 11. 6. 2016 v Pišecah v občini Brežice. Kolonija bo potekala pod strokovnim vodstvom mentorice Monike Ivančič Fajfar. Po končani koloniji bo v gostujočem kraju organizirana slikarska razstava. Naslovna tema slikarske kolonije 2016 je »Dve domovini«
V torek, 24. maja so na občnem zboru Združenja Slovenske izseljenske matice izbrali in izvolili novo, deloma tudi staro vodstvo. Predsednik matice še naprej ostaja Sergij Pelhan. V dosedanjem mandatu je bilo v izvršnem odboru 5 članov, ki jih izvolijo člani na občnem zboru. S spremembo statuta so v izvršni odbor izvolili 7 članov, v njem pa sta po funkciji tudi predsednik Sergij Pelhan in glavna tajnica. Po novem statutu izvršni odbor sestavlja 9 članov.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov