Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani poteka 9. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Med gosti, ki smo jih povabili pred mikrofon, sta tudi dr. Mihael Jemec iz mesta z za Švico neobičajnim imenom Golden Hill in doktorica Alja Černej, ki se je po uspešni karieri v tujini vrnila v domovino. Vsekakor se temperatura poleg v ozračju dviga tudi v Milanu, kjer bo jutri finale nogometne lige prvakov. Tudi v oddaji Slovencem po svetu smo se dotaknili nogometa, z njim sta povezana kar dva gosta. Prvi je nogometaš Zlatko Dedič, ki že vrsto let igra v tujini, trenutno pri Frankfurtskem FSV. Druga je Urška Centa, ki se je preselila v Madrid, od koder prihajata oba finalista lige prvakov.
V Ljubljani se je danes zaključila 9. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Udeležili so se je številni ugledni domači in tuji strokovnjaki, ki so razpravljali o etiki v medicini, uspešnosti zdravstvenega sistema kot izzivu sodobne družbe, transplantacijah, samem poklicu zdravnika ter drugih aktualnih temah s področja zdravstva. Častni pokrovitelj konference je bil predsednik RS Borut Pahor. Med uglednimi predavatelji je bil tudi dr. Mihael Jemec, ki se je leta 1960 rodil v Ljubljani in s komaj termi leti z družino odšel v tujino. Skupaj z doktorjem Thierryjem Sutem je ustanovil največji zasebni specializirani center za oploditev z biomedicinsko pomočjo Procrea. Živi v mestu Golden Hill v Švici ter ima štiri otroke, s katerimi govori italijansko, z ženo pa po nemško.
Na konferenci zdravnikov iz sveta in Slovenije je sodelovala tudi mlada zdravnica, oftalmologinja dr. Alja Černej, ki se je po večletnem raziskovalnem delu v Združenih državah Amerike pred kratkim vrnila v Slovenijo. Pot v tujino jo je zanesla že prav na začetku njene poklicne poti.
V mestu, ki bo jutri seveda še posebej bučno utripalo v ritmu nogometa, živi urška Centa Ta šport pa je, kot je povedala Mojci Delač, ne zanima preveč. Povsem pa jo je prevzel flamenko. Ples, ki izvira iz Andaluzije, jo je pred dvema letoma odpeljal v Madrid, s Španijo pa jo povezuje že mnogo dlje. Zato pa je v znaku okroglega usnja vse življenje slovenskega nogometaša in reprezentanta Zlatka Dediča. Trenutno z družino živi v Frakfurtu, kjer igra za nogometno moštvo FSV. V nasprotju z Urško Centa, ki jo nogomet kljub temu, da živi v Madridu ne zanima preveč, je Zlatka samo to zanimalo že od mladih let.
V švedskem kraju Vadsteni so se prejšnji konec tedna na tradicionalnem srečanju namreč srečali Slovenci z vse Švedske. Nekaj več je o dogodku v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik Slovenske zveze na Švedskem Alojz Macuh.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, bo v času od 2. do 13. junija 2016 obiskal slovensko skupnost v Kanadi in ZDA. Minister bo med gostovanjem obiskal slovenska društva, domove in arhive v večjih središčih slovenstva v Kanadi in ZDA kot so Toronto, Calgary, Vancouver ter Chicago, Pittsburgh in Cleveland.
Obiskal bo večino najpomembnejših že desetletja delujočih slovenskih ustanov v obeh državah, ki se – še posebej v ZDA – srečujejo s problemom staranja in pomanjkanja sodelovanja mlajših generacij.
Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija pripravljata jutri, v soboto 28. maja proslavo ob 25. obletnici državnosti. Slovesnost bo potekala v prostorih Slovenskega doma v Chatillonu, začela se bo ob 17. uri ob navzočnosti veleposlanika RS v Franciji, Andreja Slapničarja. Nastopila bosta komorni zbor Vocis Imago in trio Pepita Orchestra iz Tržiča.
Združenje Slovenska izseljenska matica organizira slikarsko kolonijo – letos jubilejno 25. po vrsti, namenjeno akademskim in ljubiteljskim slikarjem, ki so po rodu Slovenci, živijo pa v zamejstvu ali v tujini. Slikarska kolonija bo potekala od 3. do 11. 6. 2016 v Pišecah v občini Brežice. Kolonija bo potekala pod strokovnim vodstvom mentorice Monike Ivančič Fajfar. Po končani koloniji bo v gostujočem kraju organizirana slikarska razstava. Naslovna tema slikarske kolonije 2016 je »Dve domovini«
V torek, 24. maja so na občnem zboru Združenja Slovenske izseljenske matice izbrali in izvolili novo, deloma tudi staro vodstvo. Predsednik matice še naprej ostaja Sergij Pelhan. V dosedanjem mandatu je bilo v izvršnem odboru 5 članov, ki jih izvolijo člani na občnem zboru. S spremembo statuta so v izvršni odbor izvolili 7 članov, v njem pa sta po funkciji tudi predsednik Sergij Pelhan in glavna tajnica. Po novem statutu izvršni odbor sestavlja 9 članov.
884 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V Ljubljani poteka 9. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Med gosti, ki smo jih povabili pred mikrofon, sta tudi dr. Mihael Jemec iz mesta z za Švico neobičajnim imenom Golden Hill in doktorica Alja Černej, ki se je po uspešni karieri v tujini vrnila v domovino. Vsekakor se temperatura poleg v ozračju dviga tudi v Milanu, kjer bo jutri finale nogometne lige prvakov. Tudi v oddaji Slovencem po svetu smo se dotaknili nogometa, z njim sta povezana kar dva gosta. Prvi je nogometaš Zlatko Dedič, ki že vrsto let igra v tujini, trenutno pri Frankfurtskem FSV. Druga je Urška Centa, ki se je preselila v Madrid, od koder prihajata oba finalista lige prvakov.
V Ljubljani se je danes zaključila 9. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Udeležili so se je številni ugledni domači in tuji strokovnjaki, ki so razpravljali o etiki v medicini, uspešnosti zdravstvenega sistema kot izzivu sodobne družbe, transplantacijah, samem poklicu zdravnika ter drugih aktualnih temah s področja zdravstva. Častni pokrovitelj konference je bil predsednik RS Borut Pahor. Med uglednimi predavatelji je bil tudi dr. Mihael Jemec, ki se je leta 1960 rodil v Ljubljani in s komaj termi leti z družino odšel v tujino. Skupaj z doktorjem Thierryjem Sutem je ustanovil največji zasebni specializirani center za oploditev z biomedicinsko pomočjo Procrea. Živi v mestu Golden Hill v Švici ter ima štiri otroke, s katerimi govori italijansko, z ženo pa po nemško.
Na konferenci zdravnikov iz sveta in Slovenije je sodelovala tudi mlada zdravnica, oftalmologinja dr. Alja Černej, ki se je po večletnem raziskovalnem delu v Združenih državah Amerike pred kratkim vrnila v Slovenijo. Pot v tujino jo je zanesla že prav na začetku njene poklicne poti.
V mestu, ki bo jutri seveda še posebej bučno utripalo v ritmu nogometa, živi urška Centa Ta šport pa je, kot je povedala Mojci Delač, ne zanima preveč. Povsem pa jo je prevzel flamenko. Ples, ki izvira iz Andaluzije, jo je pred dvema letoma odpeljal v Madrid, s Španijo pa jo povezuje že mnogo dlje. Zato pa je v znaku okroglega usnja vse življenje slovenskega nogometaša in reprezentanta Zlatka Dediča. Trenutno z družino živi v Frakfurtu, kjer igra za nogometno moštvo FSV. V nasprotju z Urško Centa, ki jo nogomet kljub temu, da živi v Madridu ne zanima preveč, je Zlatka samo to zanimalo že od mladih let.
V švedskem kraju Vadsteni so se prejšnji konec tedna na tradicionalnem srečanju namreč srečali Slovenci z vse Švedske. Nekaj več je o dogodku v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik Slovenske zveze na Švedskem Alojz Macuh.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, bo v času od 2. do 13. junija 2016 obiskal slovensko skupnost v Kanadi in ZDA. Minister bo med gostovanjem obiskal slovenska društva, domove in arhive v večjih središčih slovenstva v Kanadi in ZDA kot so Toronto, Calgary, Vancouver ter Chicago, Pittsburgh in Cleveland.
Obiskal bo večino najpomembnejših že desetletja delujočih slovenskih ustanov v obeh državah, ki se – še posebej v ZDA – srečujejo s problemom staranja in pomanjkanja sodelovanja mlajših generacij.
Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija pripravljata jutri, v soboto 28. maja proslavo ob 25. obletnici državnosti. Slovesnost bo potekala v prostorih Slovenskega doma v Chatillonu, začela se bo ob 17. uri ob navzočnosti veleposlanika RS v Franciji, Andreja Slapničarja. Nastopila bosta komorni zbor Vocis Imago in trio Pepita Orchestra iz Tržiča.
Združenje Slovenska izseljenska matica organizira slikarsko kolonijo – letos jubilejno 25. po vrsti, namenjeno akademskim in ljubiteljskim slikarjem, ki so po rodu Slovenci, živijo pa v zamejstvu ali v tujini. Slikarska kolonija bo potekala od 3. do 11. 6. 2016 v Pišecah v občini Brežice. Kolonija bo potekala pod strokovnim vodstvom mentorice Monike Ivančič Fajfar. Po končani koloniji bo v gostujočem kraju organizirana slikarska razstava. Naslovna tema slikarske kolonije 2016 je »Dve domovini«
V torek, 24. maja so na občnem zboru Združenja Slovenske izseljenske matice izbrali in izvolili novo, deloma tudi staro vodstvo. Predsednik matice še naprej ostaja Sergij Pelhan. V dosedanjem mandatu je bilo v izvršnem odboru 5 članov, ki jih izvolijo člani na občnem zboru. S spremembo statuta so v izvršni odbor izvolili 7 članov, v njem pa sta po funkciji tudi predsednik Sergij Pelhan in glavna tajnica. Po novem statutu izvršni odbor sestavlja 9 članov.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov