Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ljubljani poteka 9. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Med gosti, ki smo jih povabili pred mikrofon, sta tudi dr. Mihael Jemec iz mesta z za Švico neobičajnim imenom Golden Hill in doktorica Alja Černej, ki se je po uspešni karieri v tujini vrnila v domovino. Vsekakor se temperatura poleg v ozračju dviga tudi v Milanu, kjer bo jutri finale nogometne lige prvakov. Tudi v oddaji Slovencem po svetu smo se dotaknili nogometa, z njim sta povezana kar dva gosta. Prvi je nogometaš Zlatko Dedič, ki že vrsto let igra v tujini, trenutno pri Frankfurtskem FSV. Druga je Urška Centa, ki se je preselila v Madrid, od koder prihajata oba finalista lige prvakov.
V Ljubljani se je danes zaključila 9. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Udeležili so se je številni ugledni domači in tuji strokovnjaki, ki so razpravljali o etiki v medicini, uspešnosti zdravstvenega sistema kot izzivu sodobne družbe, transplantacijah, samem poklicu zdravnika ter drugih aktualnih temah s področja zdravstva. Častni pokrovitelj konference je bil predsednik RS Borut Pahor. Med uglednimi predavatelji je bil tudi dr. Mihael Jemec, ki se je leta 1960 rodil v Ljubljani in s komaj termi leti z družino odšel v tujino. Skupaj z doktorjem Thierryjem Sutem je ustanovil največji zasebni specializirani center za oploditev z biomedicinsko pomočjo Procrea. Živi v mestu Golden Hill v Švici ter ima štiri otroke, s katerimi govori italijansko, z ženo pa po nemško.
Na konferenci zdravnikov iz sveta in Slovenije je sodelovala tudi mlada zdravnica, oftalmologinja dr. Alja Černej, ki se je po večletnem raziskovalnem delu v Združenih državah Amerike pred kratkim vrnila v Slovenijo. Pot v tujino jo je zanesla že prav na začetku njene poklicne poti.
V mestu, ki bo jutri seveda še posebej bučno utripalo v ritmu nogometa, živi urška Centa Ta šport pa je, kot je povedala Mojci Delač, ne zanima preveč. Povsem pa jo je prevzel flamenko. Ples, ki izvira iz Andaluzije, jo je pred dvema letoma odpeljal v Madrid, s Španijo pa jo povezuje že mnogo dlje. Zato pa je v znaku okroglega usnja vse življenje slovenskega nogometaša in reprezentanta Zlatka Dediča. Trenutno z družino živi v Frakfurtu, kjer igra za nogometno moštvo FSV. V nasprotju z Urško Centa, ki jo nogomet kljub temu, da živi v Madridu ne zanima preveč, je Zlatka samo to zanimalo že od mladih let.
V švedskem kraju Vadsteni so se prejšnji konec tedna na tradicionalnem srečanju namreč srečali Slovenci z vse Švedske. Nekaj več je o dogodku v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik Slovenske zveze na Švedskem Alojz Macuh.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, bo v času od 2. do 13. junija 2016 obiskal slovensko skupnost v Kanadi in ZDA. Minister bo med gostovanjem obiskal slovenska društva, domove in arhive v večjih središčih slovenstva v Kanadi in ZDA kot so Toronto, Calgary, Vancouver ter Chicago, Pittsburgh in Cleveland.
Obiskal bo večino najpomembnejših že desetletja delujočih slovenskih ustanov v obeh državah, ki se – še posebej v ZDA – srečujejo s problemom staranja in pomanjkanja sodelovanja mlajših generacij.
Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija pripravljata jutri, v soboto 28. maja proslavo ob 25. obletnici državnosti. Slovesnost bo potekala v prostorih Slovenskega doma v Chatillonu, začela se bo ob 17. uri ob navzočnosti veleposlanika RS v Franciji, Andreja Slapničarja. Nastopila bosta komorni zbor Vocis Imago in trio Pepita Orchestra iz Tržiča.
Združenje Slovenska izseljenska matica organizira slikarsko kolonijo – letos jubilejno 25. po vrsti, namenjeno akademskim in ljubiteljskim slikarjem, ki so po rodu Slovenci, živijo pa v zamejstvu ali v tujini. Slikarska kolonija bo potekala od 3. do 11. 6. 2016 v Pišecah v občini Brežice. Kolonija bo potekala pod strokovnim vodstvom mentorice Monike Ivančič Fajfar. Po končani koloniji bo v gostujočem kraju organizirana slikarska razstava. Naslovna tema slikarske kolonije 2016 je »Dve domovini«
V torek, 24. maja so na občnem zboru Združenja Slovenske izseljenske matice izbrali in izvolili novo, deloma tudi staro vodstvo. Predsednik matice še naprej ostaja Sergij Pelhan. V dosedanjem mandatu je bilo v izvršnem odboru 5 članov, ki jih izvolijo člani na občnem zboru. S spremembo statuta so v izvršni odbor izvolili 7 članov, v njem pa sta po funkciji tudi predsednik Sergij Pelhan in glavna tajnica. Po novem statutu izvršni odbor sestavlja 9 članov.
889 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V Ljubljani poteka 9. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Med gosti, ki smo jih povabili pred mikrofon, sta tudi dr. Mihael Jemec iz mesta z za Švico neobičajnim imenom Golden Hill in doktorica Alja Černej, ki se je po uspešni karieri v tujini vrnila v domovino. Vsekakor se temperatura poleg v ozračju dviga tudi v Milanu, kjer bo jutri finale nogometne lige prvakov. Tudi v oddaji Slovencem po svetu smo se dotaknili nogometa, z njim sta povezana kar dva gosta. Prvi je nogometaš Zlatko Dedič, ki že vrsto let igra v tujini, trenutno pri Frankfurtskem FSV. Druga je Urška Centa, ki se je preselila v Madrid, od koder prihajata oba finalista lige prvakov.
V Ljubljani se je danes zaključila 9. Konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Udeležili so se je številni ugledni domači in tuji strokovnjaki, ki so razpravljali o etiki v medicini, uspešnosti zdravstvenega sistema kot izzivu sodobne družbe, transplantacijah, samem poklicu zdravnika ter drugih aktualnih temah s področja zdravstva. Častni pokrovitelj konference je bil predsednik RS Borut Pahor. Med uglednimi predavatelji je bil tudi dr. Mihael Jemec, ki se je leta 1960 rodil v Ljubljani in s komaj termi leti z družino odšel v tujino. Skupaj z doktorjem Thierryjem Sutem je ustanovil največji zasebni specializirani center za oploditev z biomedicinsko pomočjo Procrea. Živi v mestu Golden Hill v Švici ter ima štiri otroke, s katerimi govori italijansko, z ženo pa po nemško.
Na konferenci zdravnikov iz sveta in Slovenije je sodelovala tudi mlada zdravnica, oftalmologinja dr. Alja Černej, ki se je po večletnem raziskovalnem delu v Združenih državah Amerike pred kratkim vrnila v Slovenijo. Pot v tujino jo je zanesla že prav na začetku njene poklicne poti.
V mestu, ki bo jutri seveda še posebej bučno utripalo v ritmu nogometa, živi urška Centa Ta šport pa je, kot je povedala Mojci Delač, ne zanima preveč. Povsem pa jo je prevzel flamenko. Ples, ki izvira iz Andaluzije, jo je pred dvema letoma odpeljal v Madrid, s Španijo pa jo povezuje že mnogo dlje. Zato pa je v znaku okroglega usnja vse življenje slovenskega nogometaša in reprezentanta Zlatka Dediča. Trenutno z družino živi v Frakfurtu, kjer igra za nogometno moštvo FSV. V nasprotju z Urško Centa, ki jo nogomet kljub temu, da živi v Madridu ne zanima preveč, je Zlatka samo to zanimalo že od mladih let.
V švedskem kraju Vadsteni so se prejšnji konec tedna na tradicionalnem srečanju namreč srečali Slovenci z vse Švedske. Nekaj več je o dogodku v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik Slovenske zveze na Švedskem Alojz Macuh.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, bo v času od 2. do 13. junija 2016 obiskal slovensko skupnost v Kanadi in ZDA. Minister bo med gostovanjem obiskal slovenska društva, domove in arhive v večjih središčih slovenstva v Kanadi in ZDA kot so Toronto, Calgary, Vancouver ter Chicago, Pittsburgh in Cleveland.
Obiskal bo večino najpomembnejših že desetletja delujočih slovenskih ustanov v obeh državah, ki se – še posebej v ZDA – srečujejo s problemom staranja in pomanjkanja sodelovanja mlajših generacij.
Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija pripravljata jutri, v soboto 28. maja proslavo ob 25. obletnici državnosti. Slovesnost bo potekala v prostorih Slovenskega doma v Chatillonu, začela se bo ob 17. uri ob navzočnosti veleposlanika RS v Franciji, Andreja Slapničarja. Nastopila bosta komorni zbor Vocis Imago in trio Pepita Orchestra iz Tržiča.
Združenje Slovenska izseljenska matica organizira slikarsko kolonijo – letos jubilejno 25. po vrsti, namenjeno akademskim in ljubiteljskim slikarjem, ki so po rodu Slovenci, živijo pa v zamejstvu ali v tujini. Slikarska kolonija bo potekala od 3. do 11. 6. 2016 v Pišecah v občini Brežice. Kolonija bo potekala pod strokovnim vodstvom mentorice Monike Ivančič Fajfar. Po končani koloniji bo v gostujočem kraju organizirana slikarska razstava. Naslovna tema slikarske kolonije 2016 je »Dve domovini«
V torek, 24. maja so na občnem zboru Združenja Slovenske izseljenske matice izbrali in izvolili novo, deloma tudi staro vodstvo. Predsednik matice še naprej ostaja Sergij Pelhan. V dosedanjem mandatu je bilo v izvršnem odboru 5 članov, ki jih izvolijo člani na občnem zboru. S spremembo statuta so v izvršni odbor izvolili 7 članov, v njem pa sta po funkciji tudi predsednik Sergij Pelhan in glavna tajnica. Po novem statutu izvršni odbor sestavlja 9 članov.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V prvi oddaji z letnico 2021 bomo pozornost namenili delovnim načrtom treh civilnih organizacij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem Slovencev po svetu – Slovenske izseljenske matice, Svetovnega slovenskega kongresa in Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Skupaj s sogovorniki bomo pregledali tudi opravljene dejavnosti v prejšnjem letu, ki jih je močno prekrižala pandemija. Na staro leto in nove načrte v letu 2021 pa se bosta ozrla tudi član odbora direktorjev Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije ASEF dr. Jure Leskovec in predsednica Društva v tujini izobraženih Slovencev-VTIS Kristi Hodak.
Na božič se nam bo v oddaji prek radijskih valov pridružil vodja slovenske Katoliške misije v Stuttgartu Aleš Kalamar, ki opravlja pastoralno delo med Slovenci v Nemčiji že desetletje, njegova vloga med rojaki na območju Stuttgarta pa je tudi prosvetna. Evelina Ferrar iz Velike Britanije nam bo prinesla utrinke z božičnega praznovanja britansko-slovenskega društva, ki je letos zaradi pandemije žal potekalo virtualno, vendar pa je bilo kljub temu zelo pestro in kulturno bogato. O svojem doživljanju domovine svojih prednikov in božiča v Sloveniji pa bo pripovedoval Jan Mirko Fekonja, ki se je pred časom skupaj z bratom iz Argentine preselil v Slovenijo.
Neveljaven email naslov