Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Matejo Geder, ki je v Indiji svetovalka za izobraževanje in marketing, z njo pa smo se pogovarjali o novo nastalem Indijsko – Slovenskem društvu, ustanovljenem v New Delhiju. Sledil bo pogovor z argentinsko Slovenko Ano Ličen, ki je bila rojena v Buenos Airesu, te dni pa je obiskala svojo domovino ob predstavitvi svoje prve knjige. Preko Indije in Argentine se bomo ustavili tudi v Sao Paulu, kjer je sedež Zveze Slovencev v Braziliji, ki rojake druži že več kot četrt stoletja. Naš sogovornik je bil predsednik zveze Martin Črnugelj, ki živi v Braziliji že skoraj 60 let. Zaključili bomo z Vlasto Arzenšek Gottstein iz Koelna, slikarko, ki je Slovenijo obiskala v času likovne kolonije v Pišecah.
V naših oddajah lovimo zgodbe rojakov po vsem svetu, a v Indijo zavijamo le poredko. Dežela z izjemno bogato zgodovino, kulturo, gospodarskimi možnostmi in razsežnostmi, ki si jih le stežka predstavljamo, pa je tudi dom mnogim Slovenkam in Slovencem. Le ti se lahko od meseca marca pridružijo novemu društvu. Več o njem nam bo v nadaljevanju povedala gospa Mateja Geder, ki je v Indiji svetovalka za izobraževanje in marketing. Mojca Delač jo je poklicala v New Delhi in po začetnem »Namaste –ju«, pozdravu, ji je gospa Geder orisala deželo, kot jo spoznava in doživlja.
Tri mesece po prihodu v Argentino, leta 1929, v času velike gospodarske krize, se je Viktorju in Bernardi Ličen rodila hči, ki sta jo krstila za Ano Victorio. Ana Ličen je odraščala v slovenskem in argentinskem okolju. Prisotnost Vipavske doline jo spremlja vse življenje. Slovenijo je obiskala ob priložnosti predstavitve svoje knjige Ljubezni, vrvež in premišljanja, ki jo je predstavila včeraj v prostorih Združenja slovenske izseljenske matice. V njej je ponatisnjenih nekaj že objavljenih pesmi, večina pa je objavljena prvič, med njimi tudi tri kratke zgodbe. V njih je mogoče najti nekaj avtobiografske snovi iz njenega otroštva v prostranstvu pampe, pa tudi iz njenega zrelega obdobja v mestnem okolju. Čila 87-letnica je poudarila, da je najbolj ponosna na svoj slovenski jezik.
V Brazilijo so se prvi Slovenci začeli izseljevati že v 90-ih letih 19. stoletja, največ pa jih je delo in dom našlo na območju Sao Paula. Tam je tudi sedež Zveze Slovencev v Braziliji, ki rojake druži že več kot četrt stoletja. Njen predsednik je Martin Črnugelj, ki živi v Braziliji že skoraj 60 let . S Slovenijo je tesno povezan, je tudi predstavnik v Svetu za Slovence po svetu iz južne Amerike in v poletnem času pogosto obišče domovino. Med obiskom v Sloveniji ga je pred mikrofon povabila Lili Brunec in najprej sta spregovorila prav o Zvezi Slovencev v Braziliji.
Vlasta Arzenšek Gottstein že 60 let živi v Koelnu, vendar se ima za Slovenko in za državljanko sveta. Veliko potuje in povsod se počuti dobro. Z njo smo se pogovarjali, ko je domovino obiskala v času likovne akademije v Pišecah pri Brežicah. In kar takoj je uspešna slikarka povedala, da je pogosto premišljevala o morebitni vrnitvi v domovino.
875 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Matejo Geder, ki je v Indiji svetovalka za izobraževanje in marketing, z njo pa smo se pogovarjali o novo nastalem Indijsko – Slovenskem društvu, ustanovljenem v New Delhiju. Sledil bo pogovor z argentinsko Slovenko Ano Ličen, ki je bila rojena v Buenos Airesu, te dni pa je obiskala svojo domovino ob predstavitvi svoje prve knjige. Preko Indije in Argentine se bomo ustavili tudi v Sao Paulu, kjer je sedež Zveze Slovencev v Braziliji, ki rojake druži že več kot četrt stoletja. Naš sogovornik je bil predsednik zveze Martin Črnugelj, ki živi v Braziliji že skoraj 60 let. Zaključili bomo z Vlasto Arzenšek Gottstein iz Koelna, slikarko, ki je Slovenijo obiskala v času likovne kolonije v Pišecah.
V naših oddajah lovimo zgodbe rojakov po vsem svetu, a v Indijo zavijamo le poredko. Dežela z izjemno bogato zgodovino, kulturo, gospodarskimi možnostmi in razsežnostmi, ki si jih le stežka predstavljamo, pa je tudi dom mnogim Slovenkam in Slovencem. Le ti se lahko od meseca marca pridružijo novemu društvu. Več o njem nam bo v nadaljevanju povedala gospa Mateja Geder, ki je v Indiji svetovalka za izobraževanje in marketing. Mojca Delač jo je poklicala v New Delhi in po začetnem »Namaste –ju«, pozdravu, ji je gospa Geder orisala deželo, kot jo spoznava in doživlja.
Tri mesece po prihodu v Argentino, leta 1929, v času velike gospodarske krize, se je Viktorju in Bernardi Ličen rodila hči, ki sta jo krstila za Ano Victorio. Ana Ličen je odraščala v slovenskem in argentinskem okolju. Prisotnost Vipavske doline jo spremlja vse življenje. Slovenijo je obiskala ob priložnosti predstavitve svoje knjige Ljubezni, vrvež in premišljanja, ki jo je predstavila včeraj v prostorih Združenja slovenske izseljenske matice. V njej je ponatisnjenih nekaj že objavljenih pesmi, večina pa je objavljena prvič, med njimi tudi tri kratke zgodbe. V njih je mogoče najti nekaj avtobiografske snovi iz njenega otroštva v prostranstvu pampe, pa tudi iz njenega zrelega obdobja v mestnem okolju. Čila 87-letnica je poudarila, da je najbolj ponosna na svoj slovenski jezik.
V Brazilijo so se prvi Slovenci začeli izseljevati že v 90-ih letih 19. stoletja, največ pa jih je delo in dom našlo na območju Sao Paula. Tam je tudi sedež Zveze Slovencev v Braziliji, ki rojake druži že več kot četrt stoletja. Njen predsednik je Martin Črnugelj, ki živi v Braziliji že skoraj 60 let . S Slovenijo je tesno povezan, je tudi predstavnik v Svetu za Slovence po svetu iz južne Amerike in v poletnem času pogosto obišče domovino. Med obiskom v Sloveniji ga je pred mikrofon povabila Lili Brunec in najprej sta spregovorila prav o Zvezi Slovencev v Braziliji.
Vlasta Arzenšek Gottstein že 60 let živi v Koelnu, vendar se ima za Slovenko in za državljanko sveta. Veliko potuje in povsod se počuti dobro. Z njo smo se pogovarjali, ko je domovino obiskala v času likovne akademije v Pišecah pri Brežicah. In kar takoj je uspešna slikarka povedala, da je pogosto premišljevala o morebitni vrnitvi v domovino.
Tokrat gremo v deželo vzhajajočega sonca. Japonska slovi po dolgoživosti, urejenosti in visoki tehnološki razvitosti, roboti niso nobena redkost. Kot pravi sogovornica, ki živi v Tokiu, je to izjemno čisto mesto, na ulicah se kljub gneči ne preriva nihče. Japonci imajo radi pravila in karaoke, vajeni so potrpežljivega čakanja v vrstah. V oddaji bomo pogledali tudi v Sarajevo, saj bo tamkajšnje slovensko društvo jutri praznovalo 30. obletnico obnovitve delovanja. Napovedujemo pa tudi likovni natečaj To je Slovenija.
Svetovni dan čebel, 20.maj, letos znova zaznamujejo tudi Slovenci v Clevelandu. Medtem ko smo v domovini s čebelami vajeni živeti in smo z njimi nenehno v stiku, v Združenih državah številni sploh ne vedo, kakšna je čebela. Slovenci tako na ameriških tleh širijo zavedanje o pomenu čebel in ravnanju z njimi, od ameriških partnerjev, med njimi šol in vojnih veteranov, pa dobivajo vse več podpore. V oddaji tudi o tem, da se je v Betlehemu v Pensilvaniji zaprla še druga slovenska cerkev, ki so jo pred 100 leti zgradili prekmurski Slovenci. V srbski Rumi pa so pripravili tradicionalno srečanje Beremo s Slovenijo.
Najprej se ustavljamo pri slovenski radijski oddaji, ki je skoraj pol stoletja v slovenskem jeziku razveseljevala in informirala slovenske rojake v Avstraliji, tik pred prvim majem pa je prenehala delovati. O tem, zakaj je ugasnila slovenska etnična oddaja na avstralskem radiu SBS in kakšni so bili odzivi v slovenski skupnosti se bomo pogovarjali z dolgoletno urednico slovenskega radijskega programa v Sydneyu Tanio Smrdel, bili smo tudi na mednarodni znanstveni konferenci o slovenskih migracijah in povezovanju izseljenih Slovenk in Slovencev v Bosni in Hercegovini, ki je sredi tedna potekala v Ljubljani, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom na Češko, predsednik društva Jože Plečnik v Pragi Iztok Toplak nam predstavlja vrsto zanimivih dogodkov, ki jih pripravljajo v prihodnjih dneh.
Tokrat predstavljamo mlado Alyo Elouissi, ki se že od otroštva ukvarja z igralstvom in s petjem; letos bo nastopila na festivalu Melodije morja in sonca. Alya je pri 19.letih odšla v London, kjer je igrala v serijah in filmih, po koncu igralskega študija v Moskvi pa zdaj živi v ruski prestolnici. Pogovarjali smo se tudi s pevko, igralko in glasbeno pedagoginjo Nino Rotner, ki živi v Berlinu in nastopa na jazz festivalih. Jožica Nesič pa pripoveduje, kako je bilo v začetku 60. let začeti novo življenje v Severnem Porenju-Vestfaliji.
V oddaji predstavljamo zgodbo razvojnega psihologa slovenskih korenin iz Bonna dr. Mihaela Kavška, naš gost je tudi predsednik slovenskega društva Maribor v nemškem Hildnu in predsednik koordinacije slovenskih društev za Severno Porenje Vestfalijo Jože Pahič, ustavljamo se pri Slovencih na Irskem in vas seznanjamo z načrtovano dejavnostjo tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj več pa izveste tudi o tradicionalni prireditvi Cankarjevi dnevi v organizaciji slovenskega kulturnega društva Cankar v Sarajevu, ki bo v prihodnjih dneh zaznamovalo tudi 30 letnico ponovne oživitve delovanja društva.
Podajamo se na Češko , kjer je minuli konec tedna potekal dvodnevni dogodek, imenovan Slovenski dnevi, lektorica slovenskega jezika v Brnu Mateja Kosi pa nam bo dogajanje nekoliko podrobneje osvetlila in predstavila tudi delo lektorata slovenščine. O učenju slovenskega jezika v Severni Makedoniji pa smo se pogovarjali z dolgoletno učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka v Skopju Sonjo Dolžan. Predstavljamo pa tudi zgodbo Ptujčana Klasa Berliča Frasa, ki je pred sedmimi leti novi dom z družino našel v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija.
Učitelj Rajko Tekalec pripoveduje o življenju, razpetem med Švico, Avstrijo in Lihtenštajnom, ter o tem, kako pomembna je vloga učitelja za tamkajšnje Slovence. Z Danijelo Lovrenčič smo se pogovarjali o tem, kako je bilo odraščati v Nemčiji in česa se najbolj veseli ob prihodu na obisk v Slovenijo. Iz Clevelanda v Ohiu pa o slovenski glasbeni prireditvi - 39. festivalu diatonične harmonike.
V oddaji se najprej ustavljamo v Avstraliji in se z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu patrom Simonom Petrom Berlecem pogovarjamo o velikonočnem vzdušju na peti celini, predstavljamo tudi mladega baritonista Miho Brkinjača, ki živi in dela v Nemčiji, Z učiteljico Nejo Morato Štucin pa kramljamo o njenem delu na Nizozemskem in njeni poslovni poti. Seznanjamo pa vas tudi z roki in pogoji za pridobitev štipendij za slovenske rojake iz tujine za letošnjo Poletno šolo slovenščine v Ljubljani.
V tokratni oddaji boste slišali utrinke s seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v državah Evrope. Spoznali boste Štajerca, ki je v 60-ih letih odšel na začasno delo v Nemčijo in tam ostal. Iz Združenih držav Amerike pa zgodba o tem, da bo pristojna škofija prodala slovensko cerkev v Betlehemu, ki so jo gradili Prekmurci. Slovenski pater, ki je že 30 let župnik v New Yorku, se boji, da se tudi slovenska cerkev na Manhattnu ne bo mogla izogniti usodi zaprtja.
Tokrat prek radijskih valov najprej potujemo v Združene države Amerike, kjer deluje ameriško slovenski literarni zgodovinar, urednik in prevajalec , rojen v Clevelandu, Thimoty Pogačar, ki je pred časom v angleščino prevedel Tavčarjevo Visoško kroniko. Prisluhnete lahko zgodbi farmacevtke Irene Gros, ki je pred sedmimi leti novi dom našla v Nemčiji, ustavljamo se tudi v Avstraliji, kjer so pred nedavnim zaznamovali 20.letnico delovanja Zgodovinskega arhiva avstralskih Slovencev - Hasa, pozornost pa namenjamo tudi slovenskim ljudskim in narodnim pesmim, ki so zdaj dostopne tudi prek aplikacije Venec slovenskih, pripravili pa so jo koroški Slovenci.
V tokratni oddaji nas pot vodi v Združene države Amerike, v Združene arabske emirate in v Belgijo. Kako je bilo na podelitvi ameriških glasbenih nagrad grammy? Svoje vtise o dogodku strne Slovenec, ki se je sprehodil po rdeči preprogi, saj je bil že drugič nominiran za to prestižno nagrado. Razvija tudi aplikacijo za glasbeno učenje. Ste že slišali za piknik v puščavi? Pripravljajo ga Slovenci v Združenih arabskih emiratih. Na pravljičnih uricah v bližini Bruslja pa v nedeljo pričakujejo gostjo, ki jo sicer poznamo s političnega parketa.
Tokratna oddaja je namenjena mednarodnemu dnevu žensk, ki smo ga zaznamovali 8.marca. Gostje oddaje so ženske, ki razmišljajo o svojem položaju in o tem, kako uspeti v svetu, ki ga po večini še vedno obvladujejo moški. S kakšnimi dilemami se soočajo? Kako postavijo meje, se odločijo za družino? Kako uveljavijo svoje mnenje v prostoru, polnem moških? Kako premagajo težke trenutke in preživijo nizke udarce? O vsem tem z uspešnimi Slovenkami, ki delajo na tujem.
Naše druženje bomo tokrat začeli v Stockholmu; tja smo poklicali sogovornika, ki dela v švedskem proizvajalcu letal in obrambnih sistemov SAAB. O podrobnostih svojega dela ne sme govoriti, saj gre za skrivnosti, opisuje pa, kako je dobil zaposlitev. Kot pravi, je s svojo neposrednostjo presenetil pregovorno zadržane Švede. Ker je letošnje leto slovenska vlada razglasila za Kajuhovo leto – v spomin na stoletnico rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha - se bomo posvetili tudi tej temi. Govor pa bo tudi o poletnem Taboru slovenskih otrok, ki bo julija.
Tokratno oddajo začenjamo v Nemčiji, kjer živita slovenska zakonca, ki ju je tja vodila ljubezen. V osrčje Severnega Porenja-Vestfalije, kjer je njun skupni dom že več kot desetletje, sta pripeljala kar nekaj slovenskih navad – ona belokranjskih, on dolenjskih. Kot velik problem Slovencev na tem območju Nemčije izpostavljata otežen dostop do konzularnih storitev, saj je do Berlina, kjer je slovensko veleposlaništvo, več kot 600 kilometrov. Podobne težave imajo tudi Slovenci na Irskem, a tam jih slovensko veleposlaništvo že rešuje. Govorili bomo tudi o tem, kako se lahko Slovenci v tujini brezplačno včlanijo v Narodno in univerzitetno knjižnico ter dostopajo do elektronskih in zvočnih knjig ter o skorajšnjem začetku spletnega tečaja slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji.
Tokrat boste v oddaji lahko prisluhnili pravemu radijskemu programu, ki so ga ustvarili slovenski zdomski otroci na nedavnem Medgeneracijskem srečanju Slovencev v nemškem Baasmu, predstavili bomo tudi zgodbo Valentine Rolih Lazar, ki z družino živi v Hildnu, v temle pustnem času pa se bomo podali še k rojakom čez lužo, v Cleveland , kjer je že vse nared za jutrišnje tradicionalno Kurentovanje, v okviru katerega se že več kot teden dni vrstijo tudi številni spremljevalni dogodki.
Tokratno oddajo skoraj v celoti namenjamo dogajanju v Baasmu v Nemčiji, kjer je minuli konec tedna potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v Severnem Porenju-Vestfaliji. V Baasmu, le streljaj od meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, so se otroci, mladostniki in odrasli tri dni družili v sproščenem okolju in vadili slovenski jezik. Ob novinarski in pustni delavnici je bil vrhunec dogajanja sobotni pustni karneval, sklepna prireditev pa je minila tudi v znamenju slovenskega kulturnega praznika. Ob 8. februarju pa v oddaji predstavljamo tudi knjigo V objemu modrine avtorice Marije Ivoš iz Zadra.
Tokratna oddaja je zelo razgibana, saj segajo njene zgodbe iz Slovenije vse do Rusije in Kanade. Predstavljamo slovensko pevko in igralko, ki se je zaljubila v rusko prestolnico, kjer živi že nekaj let, sicer pa je delovno razpeta med Moskvo, Londonom in Ljubljano, kjer med drugim ustvarja s slovenskimi glasbeniki. Spoznali boste tudi doktorja matematike, ki si je s soprogo in štirimi hčerkami dom ustvaril v kanadskem Halifaxu. Pogovarjali pa smo se tudi z udeleženci zimske šole slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nekateri so se prav v minulih dveh tednih naučili svojih prvih besed v slovenščini.
Najprej se bomo posvetili težavam, s katerimi se srečujejo Slovenci, ki se izobražujejo oziroma delajo v tujini in bi se želeli vrniti domov in v Sloveniji nadaljevati delovno kariero. O tem se bomo pogovorili tudi s predsednico društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS Kristi Hodak Knobloch. Predstavili bomo tudi lektorico slovenskega jezika in njeno delo v Tubingenu dr. Irmo Kern Nachstheim, ki je prav te dni v okviru slovenskega lektorata na tubingenški univerzi organizirala zaznamovanje slovenskega kulturnega praznika z gostom iz Slovenije. Podali pa se bomo tudi na Sever Evrope in se s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzom Macuhom pogovarjali o načrtih dela slovenskih društev in dogajanju med Slovenci v tej nordijski državi.
V tokratni oddaji gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona. Kaj je bilo na področju Slovencev po svetu storjenega v lanskem letu, kakšni so načrti za letos, kaj namerava Slovenija storiti, da bi izobražene in podjetne Slovence iz tujine privabila nazaj domov? O vsem tem smo se pogovarjali z ministrom Arčonom, ki je povedal tudi, katere slovenske skupnosti po svetu bo obiskal letos. V oddaji pogledujemo tudi v Berlin, kjer sta v slovenski dopolnilni šoli po praznikih učenje in delo že v polnem zagonu, ter v Belgijo; med drugim boste izvedeli, kaj spontanega Slovenci vnašajo v belgijsko družbo.
V oddaji se bomo ustavili v Švici in predstavili zgodbi dveh mladih slovenskih raziskovalcev, ki gradita akademsko kariero v tujini. V Bernu se že nekaj let izobražuje Primorec, doktorski študent farmacije Gregor Bordon, v Švici pa raziskovalno pot nadaljuje tudi podoktorska raziskovalka s področja biomedicine Anita Šenk. Seznanili vas bomo tudi z delovnimi načrti Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ki bo letos organizator osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Vipavi, nekaj več pa boste izvedeli tudi o nagradnem natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja izseljenstva in zamejstva.
Neveljaven email naslov