Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

29.07.2016


Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Matejo Geder, ki je v Indiji svetovalka za izobraževanje in marketing, z njo pa smo se pogovarjali o novo nastalem Indijsko – Slovenskem društvu, ustanovljenem  v New Delhiju. Sledil bo pogovor z argentinsko Slovenko Ano Ličen, ki je bila rojena v Buenos Airesu, te dni pa je obiskala svojo domovino ob predstavitvi svoje prve knjige. Preko Indije in Argentine se bomo ustavili tudi v Sao Paulu, kjer je sedež Zveze Slovencev v Braziliji, ki rojake druži že več kot četrt stoletja. Naš sogovornik je bil predsednik zveze Martin Črnugelj, ki živi v Braziliji že skoraj 60 let. Zaključili bomo z Vlasto Arzenšek Gottstein iz Koelna, slikarko, ki je Slovenijo obiskala v času likovne kolonije v Pišecah.

V naših oddajah lovimo zgodbe rojakov po vsem svetu, a v Indijo zavijamo le poredko.  Dežela z izjemno bogato zgodovino, kulturo, gospodarskimi možnostmi in razsežnostmi, ki si jih le stežka predstavljamo, pa je tudi dom mnogim  Slovenkam in Slovencem. Le ti se lahko od meseca marca pridružijo novemu društvu. Več o njem nam bo v nadaljevanju povedala gospa Mateja Geder, ki je v Indiji svetovalka za izobraževanje in marketing. Mojca Delač jo je poklicala v New Delhi in po začetnem »Namaste –ju«, pozdravu, ji je gospa Geder orisala deželo, kot jo spoznava in doživlja.

Tri mesece po prihodu v Argentino, leta 1929, v času velike gospodarske krize, se je Viktorju in Bernardi Ličen rodila hči, ki sta jo krstila za Ano Victorio. Ana Ličen je odraščala v slovenskem in argentinskem okolju. Prisotnost Vipavske doline jo spremlja vse življenje. Slovenijo je obiskala ob priložnosti predstavitve svoje knjige Ljubezni, vrvež in premišljanja, ki jo je predstavila včeraj v prostorih Združenja slovenske izseljenske matice. V njej je ponatisnjenih nekaj že objavljenih pesmi, večina pa je objavljena prvič, med njimi tudi tri kratke zgodbe. V njih je mogoče najti nekaj avtobiografske snovi iz njenega otroštva v prostranstvu pampe, pa tudi iz njenega zrelega obdobja v mestnem okolju. Čila 87-letnica je poudarila, da je najbolj ponosna na svoj slovenski jezik.

V Brazilijo so se prvi Slovenci začeli izseljevati že v 90-ih letih 19. stoletja, največ pa jih je delo in dom našlo na območju Sao Paula. Tam je tudi sedež Zveze Slovencev v Braziliji, ki rojake druži že več kot četrt stoletja. Njen predsednik je Martin Črnugelj, ki živi v Braziliji že skoraj 60 let . S Slovenijo je tesno povezan, je tudi predstavnik v Svetu za Slovence po svetu iz južne Amerike in v poletnem času pogosto obišče domovino. Med obiskom v Sloveniji ga je pred mikrofon povabila Lili Brunec in najprej sta spregovorila prav o Zvezi Slovencev v Braziliji.

Vlasta Arzenšek Gottstein že 60 let živi v Koelnu, vendar se ima za Slovenko in za državljanko sveta. Veliko potuje in povsod se počuti dobro. Z njo smo se pogovarjali, ko je domovino obiskala v času likovne akademije v Pišecah pri Brežicah. In kar takoj je uspešna slikarka povedala, da je pogosto premišljevala o morebitni vrnitvi v domovino.


Slovencem po svetu

884 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

29.07.2016


Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z Matejo Geder, ki je v Indiji svetovalka za izobraževanje in marketing, z njo pa smo se pogovarjali o novo nastalem Indijsko – Slovenskem društvu, ustanovljenem  v New Delhiju. Sledil bo pogovor z argentinsko Slovenko Ano Ličen, ki je bila rojena v Buenos Airesu, te dni pa je obiskala svojo domovino ob predstavitvi svoje prve knjige. Preko Indije in Argentine se bomo ustavili tudi v Sao Paulu, kjer je sedež Zveze Slovencev v Braziliji, ki rojake druži že več kot četrt stoletja. Naš sogovornik je bil predsednik zveze Martin Črnugelj, ki živi v Braziliji že skoraj 60 let. Zaključili bomo z Vlasto Arzenšek Gottstein iz Koelna, slikarko, ki je Slovenijo obiskala v času likovne kolonije v Pišecah.

V naših oddajah lovimo zgodbe rojakov po vsem svetu, a v Indijo zavijamo le poredko.  Dežela z izjemno bogato zgodovino, kulturo, gospodarskimi možnostmi in razsežnostmi, ki si jih le stežka predstavljamo, pa je tudi dom mnogim  Slovenkam in Slovencem. Le ti se lahko od meseca marca pridružijo novemu društvu. Več o njem nam bo v nadaljevanju povedala gospa Mateja Geder, ki je v Indiji svetovalka za izobraževanje in marketing. Mojca Delač jo je poklicala v New Delhi in po začetnem »Namaste –ju«, pozdravu, ji je gospa Geder orisala deželo, kot jo spoznava in doživlja.

Tri mesece po prihodu v Argentino, leta 1929, v času velike gospodarske krize, se je Viktorju in Bernardi Ličen rodila hči, ki sta jo krstila za Ano Victorio. Ana Ličen je odraščala v slovenskem in argentinskem okolju. Prisotnost Vipavske doline jo spremlja vse življenje. Slovenijo je obiskala ob priložnosti predstavitve svoje knjige Ljubezni, vrvež in premišljanja, ki jo je predstavila včeraj v prostorih Združenja slovenske izseljenske matice. V njej je ponatisnjenih nekaj že objavljenih pesmi, večina pa je objavljena prvič, med njimi tudi tri kratke zgodbe. V njih je mogoče najti nekaj avtobiografske snovi iz njenega otroštva v prostranstvu pampe, pa tudi iz njenega zrelega obdobja v mestnem okolju. Čila 87-letnica je poudarila, da je najbolj ponosna na svoj slovenski jezik.

V Brazilijo so se prvi Slovenci začeli izseljevati že v 90-ih letih 19. stoletja, največ pa jih je delo in dom našlo na območju Sao Paula. Tam je tudi sedež Zveze Slovencev v Braziliji, ki rojake druži že več kot četrt stoletja. Njen predsednik je Martin Črnugelj, ki živi v Braziliji že skoraj 60 let . S Slovenijo je tesno povezan, je tudi predstavnik v Svetu za Slovence po svetu iz južne Amerike in v poletnem času pogosto obišče domovino. Med obiskom v Sloveniji ga je pred mikrofon povabila Lili Brunec in najprej sta spregovorila prav o Zvezi Slovencev v Braziliji.

Vlasta Arzenšek Gottstein že 60 let živi v Koelnu, vendar se ima za Slovenko in za državljanko sveta. Veliko potuje in povsod se počuti dobro. Z njo smo se pogovarjali, ko je domovino obiskala v času likovne akademije v Pišecah pri Brežicah. In kar takoj je uspešna slikarka povedala, da je pogosto premišljevala o morebitni vrnitvi v domovino.


10.03.2023

"Ženske, bodimo ponosne nase!"

Tokratna oddaja je namenjena mednarodnemu dnevu žensk, ki smo ga zaznamovali 8.marca. Gostje oddaje so ženske, ki razmišljajo o svojem položaju in o tem, kako uspeti v svetu, ki ga po večini še vedno obvladujejo moški. S kakšnimi dilemami se soočajo? Kako postavijo meje, se odločijo za družino? Kako uveljavijo svoje mnenje v prostoru, polnem moških? Kako premagajo težke trenutke in preživijo nizke udarce? O vsem tem z uspešnimi Slovenkami, ki delajo na tujem.


03.03.2023

Če delaš v obrambni industriji, je tvoje delo skrivnost

Naše druženje bomo tokrat začeli v Stockholmu; tja smo poklicali sogovornika, ki dela v švedskem proizvajalcu letal in obrambnih sistemov SAAB. O podrobnostih svojega dela ne sme govoriti, saj gre za skrivnosti, opisuje pa, kako je dobil zaposlitev. Kot pravi, je s svojo neposrednostjo presenetil pregovorno zadržane Švede. Ker je letošnje leto slovenska vlada razglasila za Kajuhovo leto – v spomin na stoletnico rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha - se bomo posvetili tudi tej temi. Govor pa bo tudi o poletnem Taboru slovenskih otrok, ki bo julija.


24.02.2023

Zgodba iz Nemčije, dostop do knjig v slovenščini in tečaj za dijake

Tokratno oddajo začenjamo v Nemčiji, kjer živita slovenska zakonca, ki ju je tja vodila ljubezen. V osrčje Severnega Porenja-Vestfalije, kjer je njun skupni dom že več kot desetletje, sta pripeljala kar nekaj slovenskih navad – ona belokranjskih, on dolenjskih. Kot velik problem Slovencev na tem območju Nemčije izpostavljata otežen dostop do konzularnih storitev, saj je do Berlina, kjer je slovensko veleposlaništvo, več kot 600 kilometrov. Podobne težave imajo tudi Slovenci na Irskem, a tam jih slovensko veleposlaništvo že rešuje. Govorili bomo tudi o tem, kako se lahko Slovenci v tujini brezplačno včlanijo v Narodno in univerzitetno knjižnico ter dostopajo do elektronskih in zvočnih knjig ter o skorajšnjem začetku spletnega tečaja slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji.


17.02.2023

Slovenski otroci v nemškem Baasmu so spretno prijeli za radijski mikrofon

Tokrat boste v oddaji lahko prisluhnili pravemu radijskemu programu, ki so ga ustvarili slovenski zdomski otroci na nedavnem Medgeneracijskem srečanju Slovencev v nemškem Baasmu, predstavili bomo tudi zgodbo Valentine Rolih Lazar, ki z družino živi v Hildnu, v temle pustnem času pa se bomo podali še k rojakom čez lužo, v Cleveland , kjer je že vse nared za jutrišnje tradicionalno Kurentovanje, v okviru katerega se že več kot teden dni vrstijo tudi številni spremljevalni dogodki.


10.02.2023

V Baasmu srečanje Slovencev iz Severnega Porenja-Vestfalije

Tokratno oddajo skoraj v celoti namenjamo dogajanju v Baasmu v Nemčiji, kjer je minuli konec tedna potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v Severnem Porenju-Vestfaliji. V Baasmu, le streljaj od meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, so se otroci, mladostniki in odrasli tri dni družili v sproščenem okolju in vadili slovenski jezik. Ob novinarski in pustni delavnici je bil vrhunec dogajanja sobotni pustni karneval, sklepna prireditev pa je minila tudi v znamenju slovenskega kulturnega praznika. Ob 8. februarju pa v oddaji predstavljamo tudi knjigo V objemu modrine avtorice Marije Ivoš iz Zadra.


02.02.2023

Zgodbe iz Moskve, Halifaxa in Ljubljane

Tokratna oddaja je zelo razgibana, saj segajo njene zgodbe iz Slovenije vse do Rusije in Kanade. Predstavljamo slovensko pevko in igralko, ki se je zaljubila v rusko prestolnico, kjer živi že nekaj let, sicer pa je delovno razpeta med Moskvo, Londonom in Ljubljano, kjer med drugim ustvarja s slovenskimi glasbeniki. Spoznali boste tudi doktorja matematike, ki si je s soprogo in štirimi hčerkami dom ustvaril v kanadskem Halifaxu. Pogovarjali pa smo se tudi z udeleženci zimske šole slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nekateri so se prav v minulih dveh tednih naučili svojih prvih besed v slovenščini.


27.01.2023

Otežavah ob vračanju Slovencev iz tujine nazaj v domovino

Najprej se bomo posvetili težavam, s katerimi se srečujejo Slovenci, ki se izobražujejo oziroma delajo v tujini in bi se želeli vrniti domov in v Sloveniji nadaljevati delovno kariero. O tem se bomo pogovorili tudi s predsednico društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS Kristi Hodak Knobloch. Predstavili bomo tudi lektorico slovenskega jezika in njeno delo v Tubingenu dr. Irmo Kern Nachstheim, ki je prav te dni v okviru slovenskega lektorata na tubingenški univerzi organizirala zaznamovanje slovenskega kulturnega praznika z gostom iz Slovenije. Podali pa se bomo tudi na Sever Evrope in se s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzom Macuhom pogovarjali o načrtih dela slovenskih društev in dogajanju med Slovenci v tej nordijski državi.


20.01.2023

Kako Slovence, ki so v tujini, privabiti domov? V pripravi je posebna strategija.

V tokratni oddaji gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona. Kaj je bilo na področju Slovencev po svetu storjenega v lanskem letu, kakšni so načrti za letos, kaj namerava Slovenija storiti, da bi izobražene in podjetne Slovence iz tujine privabila nazaj domov? O vsem tem smo se pogovarjali z ministrom Arčonom, ki je povedal tudi, katere slovenske skupnosti po svetu bo obiskal letos. V oddaji pogledujemo tudi v Berlin, kjer sta v slovenski dopolnilni šoli po praznikih učenje in delo že v polnem zagonu, ter v Belgijo; med drugim boste izvedeli, kaj spontanega Slovenci vnašajo v belgijsko družbo.


13.01.2023

Mlada slovenska raziskovalca Gregor Bordon in Anita Šenk v Švici uspešno delujeta na področju farmacije in biomedicine

V oddaji se bomo ustavili v Švici in predstavili zgodbi dveh mladih slovenskih raziskovalcev, ki gradita akademsko kariero v tujini. V Bernu se že nekaj let izobražuje Primorec, doktorski študent farmacije Gregor Bordon, v Švici pa raziskovalno pot nadaljuje tudi podoktorska raziskovalka s področja biomedicine Anita Šenk. Seznanili vas bomo tudi z delovnimi načrti Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ki bo letos organizator osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Vipavi, nekaj več pa boste izvedeli tudi o nagradnem natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja izseljenstva in zamejstva.


06.01.2023

O raziskavah na področju onkologije v Ženevi ter o dejavnostih slovenskih izseljenskih organizacij

Tudi v oddajah v novem letu bomo razkrivali zanimive zgodbe Slovencev, ki živijo na tujem. Tokrat predstavljamo sogovornico, ki živi v Švici, kjer raziskovalno deluje na Medicinski fakulteti Univerze v Ženevi. Zanimajo jo predvsem področja transplantacije, pediatrije in onkologije. Skupaj z organizacijami, ki v Sloveniji delujejo na področju ohranjanja stika z izseljenci in zdomci, smo potegnili črto pod lansko leto. Predstavljamo pa tudi njihove načrte in cilje za letos.


30.12.2022

Zgodbe rojakinj iz Velike Britanije, Amerike, Švedske in Argentine, prepletene s prazničnimi željami in pričakovanji

V zadnji letošnji oddaji boste slišali zgodbo doktorske študentke Neže Ribarič, ki akademsko raziskovalno pot nadaljuje v Veliki Britaniji. Pripovedovala bo o svoji raziskovalni dejavnosti, pa o tem zakaj jo je izmenjava v zadnjih mesecih iz Anglije odpeljala v Švico in kakšne želje ima pred vstopom v novo leto. Naša gostja bo tudi doktorica biomedicine Katarina Nemec, ki v ameriškem Memphisu s pomočjo podatkovne znanosti raziskuje in karakterizira inovativne tarče za nova onkološka zdravila. S plesalko ,glasbenico in plesno pedagoginjo Zalo Pezdir se bomo podali na sever Evrope in pokukali v prednovoletno vzdušje na Švedskem, lektorica slovenskega jezika v Buenos Airesu Tjaša Lorbek pa nam bo predstavila božično novoletno dogajanje in praznovanje v poletni Argentini.


23.12.2022

Božična praznovanja po svetu in nogometni navdušenci v Argentini

Tokratna oddaja ima praznični prizvok. Ker je pred nami božič, ki ga praznujejo tudi številne slovenske družine širom sveta, smo se pozanimali, kakšna so praznovanja v različnih okoljih. Sogovornica, ki živi v Buenos Airesu, je razložila, kako je preživljati december v Argentini, kjer je zdaj poletje, opisala pa je tudi nogometno evforijo po osvojitvi naslova svetovnih nogometnih prvakov. Od sogovornice v Augsburgu smo izvedeli, da ima to nemško mesto dolgo in bogato zgodovino božičnega praznovanja. Socialna antropologinja, ki živi v Londonu, pa je poleg izkušenj dela z ljudmi pojasnila tudi, zakaj so tokratni prazniki na Otoku malce drugačni.


16.12.2022

Repatriacija iz Venezuele, praznična druženja in glasbena romantika

Tokratna oddaja je praznično obarvana. Zadnji dnevi iztekajočega se leta tudi Slovencem, ki živijo v tujini, ponujajo lepo priložnost za prednovoletna druženja. Danes so srečanje pripravili za Slovence v Dublinu in ob tej priložnosti smo poklepetali z Urško in Jernejem Šornom, ki sta pripravila glasbeni nastop. Razkrila sta tudi delček romantične zgodbe o tem, kako ju je združila ljubezen do petja in ju popeljala na Irsko. Slovensko društvo v Luksemburgu se pridružuje dobrodelni akciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in zbira denar za pomoč družinam, ki so se v Sloveniji znašle v stiski. Pozanimali pa smo se tudi, kako poteka repatriacija Slovencev iz Venezuele.


09.12.2022

Dnevi slovenskega filma v Beogradu

V Beogradu potekajo 8. dnevi slovenskega filma v organizaciji slovenskega društva Sava. Slovenska izseljenska matica je pripravila večer, na katerem so predstavili doktorsko delo argentinske Slovenke Nadie Molek o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini, z avtorico smo se o vsebini pogovarjali tudi za našo oddajo, slišali boste tudi zgodbo Mojce Mrak, ki je novi dom pred nekaj leti našla v ameriški zvezni državi Kolorado, seznanili pa vas bomo tudi z bližnjo Zimsko šolo Slovenskega jezika, ki bo letos potekala na filozofski fakulteti v Ljubljani in tudi po spletu.


02.12.2022

Dr. Jure Leskovec: Problematika izseljenstva je tudi problematika kroženja znanja

V oddaji se pogovarjamo s profesorjem dr. Juretom Leskovcem z ameriške univerze Stanford, ki med drugim podrobneje predstavlja sobotni dogodek Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF. Dotaknil se je tudi raziskave o vračanju slovenskih strokovnjakov v domovino oziroma sodelovanju s Slovenijo. Posvečamo se tudi dogajanju ob Svetovnih dnevih slovenske literature, ki te dni potekajo na 40 univerzah po svetu, kjer se je mogoče učiti slovenski jezik in sicer lektorica slovenskega jezika v Parizu Petra Seitel osvetljuje dogodke v francoski prestolnici. Slišite lahko tudi zgodbo doktorice veterinarskih znanosti Nine Milevoj, ki opravlja specializacijo na Škotskem, govorimo pa tudi o tem, kako se na Švedskem pripravljajo na prihod Miklavža.


25.11.2022

Oddaja Slovencem po svetu praznuje 70 let!

Na Radiu Ljubljana je bila oddaja za izseljence premierno predvajana 21. junija leta 1952. Sprva so lahko slovenski izseljenci programu prisluhnili ob sobotah, pozneje pa ob pomoči srednjevalovnih oddajnikov tudi na druge večere v tednu. Zamisel o oddaji, ki bi rojake v tujini povezovala z domovino, se je porodila v slovenski skupnosti v pokrajini Freyming-Merlebach v severovzhodni Franciji. Po drugi svetovni vojni je nekaj slovenskih izseljencev, ki so tam »pognali korenine«, ostalo, nekaj pa se jih je vrnilo v domovino. In nastala je pobuda, da bi med njimi vez ostala prek radijskih valov. In te vezi naših rojakov prek radijskih valov v oddaji Slovencem po svetu so se nadaljevale tudi pozneje, širil se je krog poslušalcev, slovenskim izseljencem so se pridružili tudi zdomci in z zgodbami iz slovenskih skupnosti v tujini bogatili oddajo Slovencem po svetu.


25.11.2022

Mozaik življenj okoli pol milijona rojakov na tujem

Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)


25.11.2022

»Vaš program skrbi za to, da imajo slovenski izseljenci stik z živim jezikom«

Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.


25.11.2022

70. rojstni dan oddaje Slovencem po svetu

Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.


18.11.2022

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


Stran 5 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov