Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začelo se je novo šolsko leto, kar morda ni najbolj vesela novica za šolarje znotraj in izven naše države. In vendar je znanje vrednota, za katero moramo skrbeti in jo negovati. Kot tudi materni jezik, katerega dopolnilni pouk se začenja v teh dneh, kakor nam je povedal sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, magister Marko Koprivc. Slovenijo je obiskala Teresita Morales Prinčič, ki skupaj z možem odkriva njegove slovenske korenine, za katere sploh nista vedela. Majda Souček že več desetletij živi v Bosni in Hercegovini, življenjske poti so jo iz Rodnega Slovenj Gradca že od rane mladosti vodile tudi po različnih koncih Slovenije in jo pripeljale na študij v Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža, po rodu iz Bosne. In Bosna je postala njen novi dom. Slovenska kultura, predvsem slovenska glasba in tudi kulinarika še posebej družijo in identificirajo slovenske rojake in njihove potomce v Clevelandu, pravi raziskovalec ameriškega slovenstva in zgodovinar ter eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v Ohiu, Joe Valenčič, s katerim se bomo pogovarjali ob koncu oddaje.
Sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, mag. Marko Koprivc, bo v teh dneh na novo delovno mesto skupaj z delegacijo pospremil novo učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine v Bosni in Hercegovini. Tudi sicer se novo šolsko leto začenja za vse tiste otroke in odrasle, ki želijo znanje slovenščine izpopolnjevati na dopolnilnem pouku materinščine.
Teresita Morales Prinčič prihaja iz Argentine. Z možem sta na obisku v Sloveniji, kjer ima tudi on svoje korenine. Vendar prej tega nista vedela, zdaj pa si želita o njegovem poreklu izvedeti čim več. Gospa Teresita je sicer predsednica Slovenskega društva Triglav, ki je bilo ustanovljeno pred 14 leti.
Majda Souček že več desetletij živi v Bosni in Hercegovini. Z družino se je pred leti ustalila v Tuzli, življenjske poti pa so jo iz rodnega Slovenj Gradca že od rane mladosti vodile po različnih koncih Slovenije. Pot jo je pripeljala na študij v Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža, po rodu iz Bosne. In Bosna je postala njen novi dom. Tam se je vključila v slovensko skupnost, kjer je aktivna še danes. Z Lili Brunec sta se pogovarjali o njenih življenjskih poteh, delu in bivanju v Tuzli ter sodelovanju s slovensko skupnostjo.
Slovenska kultura, predvsem slovenska glasba in kulinarika, danes še posebej družijo in identificirajo slovenske rojake in njihove potomce v Clevelandu, pravi raziskovalec ameriškega slovenstva in zgodovinar ter eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v Ohiu, Joe Valenčič. Med tokratnim obiskom v Sloveniji ga je z mikrofonom ujela Lili Brunec in beseda je najprej stekla prav o slovenski tradicionalni kulinariki.
Še nekaj kratkih novic:
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je 24. 8. 2016 objavil javni razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2016/2017. Rok prijave je do vključno 30. 9. 2016. Podrobnejše informacije o razpisu so dostopne na spletni strani www.sklad-kadri.si.
V Narodni in univerzitetni knjižnici vabijo na spremljevalne dogodke razstave V obljubljeno deželo: Slovenke v ZDA, ki si jo je v devetih tednih ogledalo že skoraj 9.000 obiskovalcev. Odprtje bo v torek, 6. septembra, ob 17.30 s prvim javnim vodstvom po razstavi, ki mu bo ob 18. uri sledilo predavanje Joeja Valenčiča Slovenke v ameriški kulturi.
V 96. letu starosti je umrl Joseph Sutter, potomec slovenskih staršev, ki je bil vodja razvojnega programa letala Boeing 747 in nekdanji podpredsednik družbe Boeing. “Joe je živel izjemno življenje in predstavljal navdih ne le nam pri Boeingu, ampak celotni industriji zračnega prometa. Poosebljal je iznajdljivost in strast za odličnost, s čimer so Boeingova letala postala sinonim za kakovost po vsem svetu,” je v sporočilu ob Sutterjevi smrti zapisal izvršni direktor družbe Boeing Ray Conner.
V Pragi na Češkem 6. septembra začenjajo z dopolnilnim poukom slovenščine. Potekal bo v Domu manjšin na Vocelovi ulici 3, prijave pa še zbirajo na elektronskem naslovu helena@balpo.si. Vabljeni so tako otroci kot tudi odrasli.
875 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Začelo se je novo šolsko leto, kar morda ni najbolj vesela novica za šolarje znotraj in izven naše države. In vendar je znanje vrednota, za katero moramo skrbeti in jo negovati. Kot tudi materni jezik, katerega dopolnilni pouk se začenja v teh dneh, kakor nam je povedal sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, magister Marko Koprivc. Slovenijo je obiskala Teresita Morales Prinčič, ki skupaj z možem odkriva njegove slovenske korenine, za katere sploh nista vedela. Majda Souček že več desetletij živi v Bosni in Hercegovini, življenjske poti so jo iz Rodnega Slovenj Gradca že od rane mladosti vodile tudi po različnih koncih Slovenije in jo pripeljale na študij v Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža, po rodu iz Bosne. In Bosna je postala njen novi dom. Slovenska kultura, predvsem slovenska glasba in tudi kulinarika še posebej družijo in identificirajo slovenske rojake in njihove potomce v Clevelandu, pravi raziskovalec ameriškega slovenstva in zgodovinar ter eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v Ohiu, Joe Valenčič, s katerim se bomo pogovarjali ob koncu oddaje.
Sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, mag. Marko Koprivc, bo v teh dneh na novo delovno mesto skupaj z delegacijo pospremil novo učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine v Bosni in Hercegovini. Tudi sicer se novo šolsko leto začenja za vse tiste otroke in odrasle, ki želijo znanje slovenščine izpopolnjevati na dopolnilnem pouku materinščine.
Teresita Morales Prinčič prihaja iz Argentine. Z možem sta na obisku v Sloveniji, kjer ima tudi on svoje korenine. Vendar prej tega nista vedela, zdaj pa si želita o njegovem poreklu izvedeti čim več. Gospa Teresita je sicer predsednica Slovenskega društva Triglav, ki je bilo ustanovljeno pred 14 leti.
Majda Souček že več desetletij živi v Bosni in Hercegovini. Z družino se je pred leti ustalila v Tuzli, življenjske poti pa so jo iz rodnega Slovenj Gradca že od rane mladosti vodile po različnih koncih Slovenije. Pot jo je pripeljala na študij v Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža, po rodu iz Bosne. In Bosna je postala njen novi dom. Tam se je vključila v slovensko skupnost, kjer je aktivna še danes. Z Lili Brunec sta se pogovarjali o njenih življenjskih poteh, delu in bivanju v Tuzli ter sodelovanju s slovensko skupnostjo.
Slovenska kultura, predvsem slovenska glasba in kulinarika, danes še posebej družijo in identificirajo slovenske rojake in njihove potomce v Clevelandu, pravi raziskovalec ameriškega slovenstva in zgodovinar ter eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v Ohiu, Joe Valenčič. Med tokratnim obiskom v Sloveniji ga je z mikrofonom ujela Lili Brunec in beseda je najprej stekla prav o slovenski tradicionalni kulinariki.
Še nekaj kratkih novic:
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je 24. 8. 2016 objavil javni razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2016/2017. Rok prijave je do vključno 30. 9. 2016. Podrobnejše informacije o razpisu so dostopne na spletni strani www.sklad-kadri.si.
V Narodni in univerzitetni knjižnici vabijo na spremljevalne dogodke razstave V obljubljeno deželo: Slovenke v ZDA, ki si jo je v devetih tednih ogledalo že skoraj 9.000 obiskovalcev. Odprtje bo v torek, 6. septembra, ob 17.30 s prvim javnim vodstvom po razstavi, ki mu bo ob 18. uri sledilo predavanje Joeja Valenčiča Slovenke v ameriški kulturi.
V 96. letu starosti je umrl Joseph Sutter, potomec slovenskih staršev, ki je bil vodja razvojnega programa letala Boeing 747 in nekdanji podpredsednik družbe Boeing. “Joe je živel izjemno življenje in predstavljal navdih ne le nam pri Boeingu, ampak celotni industriji zračnega prometa. Poosebljal je iznajdljivost in strast za odličnost, s čimer so Boeingova letala postala sinonim za kakovost po vsem svetu,” je v sporočilu ob Sutterjevi smrti zapisal izvršni direktor družbe Boeing Ray Conner.
V Pragi na Češkem 6. septembra začenjajo z dopolnilnim poukom slovenščine. Potekal bo v Domu manjšin na Vocelovi ulici 3, prijave pa še zbirajo na elektronskem naslovu helena@balpo.si. Vabljeni so tako otroci kot tudi odrasli.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Dobršen del oddaje Slovencem po svetu posvečamo poeziji, ki včasih daje tudi odgovore na vprašanja, na katera ni pravih odgovorov. Morda se prav v pesmih naše gostje Špele Milharčič skriva odgovor na vprašanje, kako to, da 50 let ni mogla govoriti po slovensko, ko pa se je vrnila v našo državo, je spet lahko govorila, kot da ne bi nikoli odšla. Njene občutke gotovo razume Danica Šajn, učiteljica, rojena v Avstraliji, ki že dvajset let prepeva v slovenskem pevskem zboru. Ne zamudite oddaje Slovencem po svetu po 21.00 zvečer na Prvem.
V prvi majski oddaji Slovencem po svetu se bomo najprej odpravili v britansko prestolnico, kamor je pred dobrimi petimi leti pot zanesla tudi glasbenico in glasbeno pedagoginjo Jasno Meyer, ki je še posebej predana zborovski glasbi. V Londonu je tako kmalu ustanovila slovenski mešani pevski zbor Gallus Aeternus, ki poje večinoma slovenske pesmi. Ustavili se bomo tudi v nizozemski prestolnici in predstavili košarkarja Matijo Vrlinška, tudi člana društva VTIS – v tujini izobraženih Slovencev, ki je Slovenijo že pred nekaj leti zamenjal za Nizozemsko in se po uspešno končanem študiju ekonomije v Amsterdamu tam tudi zaposlil. Podali pa se bomo tudi v Argentino in se s Francijem Žnidarjem iz Buenos Airesa pogovarjali o ohranjanju slovenstva in življenju v tej južnoameriški državi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov