Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začelo se je novo šolsko leto, kar morda ni najbolj vesela novica za šolarje znotraj in izven naše države. In vendar je znanje vrednota, za katero moramo skrbeti in jo negovati. Kot tudi materni jezik, katerega dopolnilni pouk se začenja v teh dneh, kakor nam je povedal sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, magister Marko Koprivc. Slovenijo je obiskala Teresita Morales Prinčič, ki skupaj z možem odkriva njegove slovenske korenine, za katere sploh nista vedela. Majda Souček že več desetletij živi v Bosni in Hercegovini, življenjske poti so jo iz Rodnega Slovenj Gradca že od rane mladosti vodile tudi po različnih koncih Slovenije in jo pripeljale na študij v Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža, po rodu iz Bosne. In Bosna je postala njen novi dom. Slovenska kultura, predvsem slovenska glasba in tudi kulinarika še posebej družijo in identificirajo slovenske rojake in njihove potomce v Clevelandu, pravi raziskovalec ameriškega slovenstva in zgodovinar ter eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v Ohiu, Joe Valenčič, s katerim se bomo pogovarjali ob koncu oddaje.
Sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, mag. Marko Koprivc, bo v teh dneh na novo delovno mesto skupaj z delegacijo pospremil novo učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine v Bosni in Hercegovini. Tudi sicer se novo šolsko leto začenja za vse tiste otroke in odrasle, ki želijo znanje slovenščine izpopolnjevati na dopolnilnem pouku materinščine.
Teresita Morales Prinčič prihaja iz Argentine. Z možem sta na obisku v Sloveniji, kjer ima tudi on svoje korenine. Vendar prej tega nista vedela, zdaj pa si želita o njegovem poreklu izvedeti čim več. Gospa Teresita je sicer predsednica Slovenskega društva Triglav, ki je bilo ustanovljeno pred 14 leti.
Majda Souček že več desetletij živi v Bosni in Hercegovini. Z družino se je pred leti ustalila v Tuzli, življenjske poti pa so jo iz rodnega Slovenj Gradca že od rane mladosti vodile po različnih koncih Slovenije. Pot jo je pripeljala na študij v Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža, po rodu iz Bosne. In Bosna je postala njen novi dom. Tam se je vključila v slovensko skupnost, kjer je aktivna še danes. Z Lili Brunec sta se pogovarjali o njenih življenjskih poteh, delu in bivanju v Tuzli ter sodelovanju s slovensko skupnostjo.
Slovenska kultura, predvsem slovenska glasba in kulinarika, danes še posebej družijo in identificirajo slovenske rojake in njihove potomce v Clevelandu, pravi raziskovalec ameriškega slovenstva in zgodovinar ter eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v Ohiu, Joe Valenčič. Med tokratnim obiskom v Sloveniji ga je z mikrofonom ujela Lili Brunec in beseda je najprej stekla prav o slovenski tradicionalni kulinariki.
Še nekaj kratkih novic:
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je 24. 8. 2016 objavil javni razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2016/2017. Rok prijave je do vključno 30. 9. 2016. Podrobnejše informacije o razpisu so dostopne na spletni strani www.sklad-kadri.si.
V Narodni in univerzitetni knjižnici vabijo na spremljevalne dogodke razstave V obljubljeno deželo: Slovenke v ZDA, ki si jo je v devetih tednih ogledalo že skoraj 9.000 obiskovalcev. Odprtje bo v torek, 6. septembra, ob 17.30 s prvim javnim vodstvom po razstavi, ki mu bo ob 18. uri sledilo predavanje Joeja Valenčiča Slovenke v ameriški kulturi.
V 96. letu starosti je umrl Joseph Sutter, potomec slovenskih staršev, ki je bil vodja razvojnega programa letala Boeing 747 in nekdanji podpredsednik družbe Boeing. “Joe je živel izjemno življenje in predstavljal navdih ne le nam pri Boeingu, ampak celotni industriji zračnega prometa. Poosebljal je iznajdljivost in strast za odličnost, s čimer so Boeingova letala postala sinonim za kakovost po vsem svetu,” je v sporočilu ob Sutterjevi smrti zapisal izvršni direktor družbe Boeing Ray Conner.
V Pragi na Češkem 6. septembra začenjajo z dopolnilnim poukom slovenščine. Potekal bo v Domu manjšin na Vocelovi ulici 3, prijave pa še zbirajo na elektronskem naslovu helena@balpo.si. Vabljeni so tako otroci kot tudi odrasli.
875 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Začelo se je novo šolsko leto, kar morda ni najbolj vesela novica za šolarje znotraj in izven naše države. In vendar je znanje vrednota, za katero moramo skrbeti in jo negovati. Kot tudi materni jezik, katerega dopolnilni pouk se začenja v teh dneh, kakor nam je povedal sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, magister Marko Koprivc. Slovenijo je obiskala Teresita Morales Prinčič, ki skupaj z možem odkriva njegove slovenske korenine, za katere sploh nista vedela. Majda Souček že več desetletij živi v Bosni in Hercegovini, življenjske poti so jo iz Rodnega Slovenj Gradca že od rane mladosti vodile tudi po različnih koncih Slovenije in jo pripeljale na študij v Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža, po rodu iz Bosne. In Bosna je postala njen novi dom. Slovenska kultura, predvsem slovenska glasba in tudi kulinarika še posebej družijo in identificirajo slovenske rojake in njihove potomce v Clevelandu, pravi raziskovalec ameriškega slovenstva in zgodovinar ter eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v Ohiu, Joe Valenčič, s katerim se bomo pogovarjali ob koncu oddaje.
Sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, mag. Marko Koprivc, bo v teh dneh na novo delovno mesto skupaj z delegacijo pospremil novo učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine v Bosni in Hercegovini. Tudi sicer se novo šolsko leto začenja za vse tiste otroke in odrasle, ki želijo znanje slovenščine izpopolnjevati na dopolnilnem pouku materinščine.
Teresita Morales Prinčič prihaja iz Argentine. Z možem sta na obisku v Sloveniji, kjer ima tudi on svoje korenine. Vendar prej tega nista vedela, zdaj pa si želita o njegovem poreklu izvedeti čim več. Gospa Teresita je sicer predsednica Slovenskega društva Triglav, ki je bilo ustanovljeno pred 14 leti.
Majda Souček že več desetletij živi v Bosni in Hercegovini. Z družino se je pred leti ustalila v Tuzli, življenjske poti pa so jo iz rodnega Slovenj Gradca že od rane mladosti vodile po različnih koncih Slovenije. Pot jo je pripeljala na študij v Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža, po rodu iz Bosne. In Bosna je postala njen novi dom. Tam se je vključila v slovensko skupnost, kjer je aktivna še danes. Z Lili Brunec sta se pogovarjali o njenih življenjskih poteh, delu in bivanju v Tuzli ter sodelovanju s slovensko skupnostjo.
Slovenska kultura, predvsem slovenska glasba in kulinarika, danes še posebej družijo in identificirajo slovenske rojake in njihove potomce v Clevelandu, pravi raziskovalec ameriškega slovenstva in zgodovinar ter eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v Ohiu, Joe Valenčič. Med tokratnim obiskom v Sloveniji ga je z mikrofonom ujela Lili Brunec in beseda je najprej stekla prav o slovenski tradicionalni kulinariki.
Še nekaj kratkih novic:
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je 24. 8. 2016 objavil javni razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2016/2017. Rok prijave je do vključno 30. 9. 2016. Podrobnejše informacije o razpisu so dostopne na spletni strani www.sklad-kadri.si.
V Narodni in univerzitetni knjižnici vabijo na spremljevalne dogodke razstave V obljubljeno deželo: Slovenke v ZDA, ki si jo je v devetih tednih ogledalo že skoraj 9.000 obiskovalcev. Odprtje bo v torek, 6. septembra, ob 17.30 s prvim javnim vodstvom po razstavi, ki mu bo ob 18. uri sledilo predavanje Joeja Valenčiča Slovenke v ameriški kulturi.
V 96. letu starosti je umrl Joseph Sutter, potomec slovenskih staršev, ki je bil vodja razvojnega programa letala Boeing 747 in nekdanji podpredsednik družbe Boeing. “Joe je živel izjemno življenje in predstavljal navdih ne le nam pri Boeingu, ampak celotni industriji zračnega prometa. Poosebljal je iznajdljivost in strast za odličnost, s čimer so Boeingova letala postala sinonim za kakovost po vsem svetu,” je v sporočilu ob Sutterjevi smrti zapisal izvršni direktor družbe Boeing Ray Conner.
V Pragi na Češkem 6. septembra začenjajo z dopolnilnim poukom slovenščine. Potekal bo v Domu manjšin na Vocelovi ulici 3, prijave pa še zbirajo na elektronskem naslovu helena@balpo.si. Vabljeni so tako otroci kot tudi odrasli.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov