Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začelo se je novo šolsko leto, kar morda ni najbolj vesela novica za šolarje znotraj in izven naše države. In vendar je znanje vrednota, za katero moramo skrbeti in jo negovati. Kot tudi materni jezik, katerega dopolnilni pouk se začenja v teh dneh, kakor nam je povedal sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, magister Marko Koprivc. Slovenijo je obiskala Teresita Morales Prinčič, ki skupaj z možem odkriva njegove slovenske korenine, za katere sploh nista vedela. Majda Souček že več desetletij živi v Bosni in Hercegovini, življenjske poti so jo iz Rodnega Slovenj Gradca že od rane mladosti vodile tudi po različnih koncih Slovenije in jo pripeljale na študij v Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža, po rodu iz Bosne. In Bosna je postala njen novi dom. Slovenska kultura, predvsem slovenska glasba in tudi kulinarika še posebej družijo in identificirajo slovenske rojake in njihove potomce v Clevelandu, pravi raziskovalec ameriškega slovenstva in zgodovinar ter eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v Ohiu, Joe Valenčič, s katerim se bomo pogovarjali ob koncu oddaje.
Sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, mag. Marko Koprivc, bo v teh dneh na novo delovno mesto skupaj z delegacijo pospremil novo učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine v Bosni in Hercegovini. Tudi sicer se novo šolsko leto začenja za vse tiste otroke in odrasle, ki želijo znanje slovenščine izpopolnjevati na dopolnilnem pouku materinščine.
Teresita Morales Prinčič prihaja iz Argentine. Z možem sta na obisku v Sloveniji, kjer ima tudi on svoje korenine. Vendar prej tega nista vedela, zdaj pa si želita o njegovem poreklu izvedeti čim več. Gospa Teresita je sicer predsednica Slovenskega društva Triglav, ki je bilo ustanovljeno pred 14 leti.
Majda Souček že več desetletij živi v Bosni in Hercegovini. Z družino se je pred leti ustalila v Tuzli, življenjske poti pa so jo iz rodnega Slovenj Gradca že od rane mladosti vodile po različnih koncih Slovenije. Pot jo je pripeljala na študij v Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža, po rodu iz Bosne. In Bosna je postala njen novi dom. Tam se je vključila v slovensko skupnost, kjer je aktivna še danes. Z Lili Brunec sta se pogovarjali o njenih življenjskih poteh, delu in bivanju v Tuzli ter sodelovanju s slovensko skupnostjo.
Slovenska kultura, predvsem slovenska glasba in kulinarika, danes še posebej družijo in identificirajo slovenske rojake in njihove potomce v Clevelandu, pravi raziskovalec ameriškega slovenstva in zgodovinar ter eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v Ohiu, Joe Valenčič. Med tokratnim obiskom v Sloveniji ga je z mikrofonom ujela Lili Brunec in beseda je najprej stekla prav o slovenski tradicionalni kulinariki.
Še nekaj kratkih novic:
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je 24. 8. 2016 objavil javni razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2016/2017. Rok prijave je do vključno 30. 9. 2016. Podrobnejše informacije o razpisu so dostopne na spletni strani www.sklad-kadri.si.
V Narodni in univerzitetni knjižnici vabijo na spremljevalne dogodke razstave V obljubljeno deželo: Slovenke v ZDA, ki si jo je v devetih tednih ogledalo že skoraj 9.000 obiskovalcev. Odprtje bo v torek, 6. septembra, ob 17.30 s prvim javnim vodstvom po razstavi, ki mu bo ob 18. uri sledilo predavanje Joeja Valenčiča Slovenke v ameriški kulturi.
V 96. letu starosti je umrl Joseph Sutter, potomec slovenskih staršev, ki je bil vodja razvojnega programa letala Boeing 747 in nekdanji podpredsednik družbe Boeing. “Joe je živel izjemno življenje in predstavljal navdih ne le nam pri Boeingu, ampak celotni industriji zračnega prometa. Poosebljal je iznajdljivost in strast za odličnost, s čimer so Boeingova letala postala sinonim za kakovost po vsem svetu,” je v sporočilu ob Sutterjevi smrti zapisal izvršni direktor družbe Boeing Ray Conner.
V Pragi na Češkem 6. septembra začenjajo z dopolnilnim poukom slovenščine. Potekal bo v Domu manjšin na Vocelovi ulici 3, prijave pa še zbirajo na elektronskem naslovu helena@balpo.si. Vabljeni so tako otroci kot tudi odrasli.
875 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Začelo se je novo šolsko leto, kar morda ni najbolj vesela novica za šolarje znotraj in izven naše države. In vendar je znanje vrednota, za katero moramo skrbeti in jo negovati. Kot tudi materni jezik, katerega dopolnilni pouk se začenja v teh dneh, kakor nam je povedal sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, magister Marko Koprivc. Slovenijo je obiskala Teresita Morales Prinčič, ki skupaj z možem odkriva njegove slovenske korenine, za katere sploh nista vedela. Majda Souček že več desetletij živi v Bosni in Hercegovini, življenjske poti so jo iz Rodnega Slovenj Gradca že od rane mladosti vodile tudi po različnih koncih Slovenije in jo pripeljale na študij v Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža, po rodu iz Bosne. In Bosna je postala njen novi dom. Slovenska kultura, predvsem slovenska glasba in tudi kulinarika še posebej družijo in identificirajo slovenske rojake in njihove potomce v Clevelandu, pravi raziskovalec ameriškega slovenstva in zgodovinar ter eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v Ohiu, Joe Valenčič, s katerim se bomo pogovarjali ob koncu oddaje.
Sekretar na Uradu za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, mag. Marko Koprivc, bo v teh dneh na novo delovno mesto skupaj z delegacijo pospremil novo učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine v Bosni in Hercegovini. Tudi sicer se novo šolsko leto začenja za vse tiste otroke in odrasle, ki želijo znanje slovenščine izpopolnjevati na dopolnilnem pouku materinščine.
Teresita Morales Prinčič prihaja iz Argentine. Z možem sta na obisku v Sloveniji, kjer ima tudi on svoje korenine. Vendar prej tega nista vedela, zdaj pa si želita o njegovem poreklu izvedeti čim več. Gospa Teresita je sicer predsednica Slovenskega društva Triglav, ki je bilo ustanovljeno pred 14 leti.
Majda Souček že več desetletij živi v Bosni in Hercegovini. Z družino se je pred leti ustalila v Tuzli, življenjske poti pa so jo iz rodnega Slovenj Gradca že od rane mladosti vodile po različnih koncih Slovenije. Pot jo je pripeljala na študij v Ljubljano, kjer je spoznala svojega moža, po rodu iz Bosne. In Bosna je postala njen novi dom. Tam se je vključila v slovensko skupnost, kjer je aktivna še danes. Z Lili Brunec sta se pogovarjali o njenih življenjskih poteh, delu in bivanju v Tuzli ter sodelovanju s slovensko skupnostjo.
Slovenska kultura, predvsem slovenska glasba in kulinarika, danes še posebej družijo in identificirajo slovenske rojake in njihove potomce v Clevelandu, pravi raziskovalec ameriškega slovenstva in zgodovinar ter eden izmed najaktivnejših članov slovenske skupnosti v Ohiu, Joe Valenčič. Med tokratnim obiskom v Sloveniji ga je z mikrofonom ujela Lili Brunec in beseda je najprej stekla prav o slovenski tradicionalni kulinariki.
Še nekaj kratkih novic:
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je 24. 8. 2016 objavil javni razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2016/2017. Rok prijave je do vključno 30. 9. 2016. Podrobnejše informacije o razpisu so dostopne na spletni strani www.sklad-kadri.si.
V Narodni in univerzitetni knjižnici vabijo na spremljevalne dogodke razstave V obljubljeno deželo: Slovenke v ZDA, ki si jo je v devetih tednih ogledalo že skoraj 9.000 obiskovalcev. Odprtje bo v torek, 6. septembra, ob 17.30 s prvim javnim vodstvom po razstavi, ki mu bo ob 18. uri sledilo predavanje Joeja Valenčiča Slovenke v ameriški kulturi.
V 96. letu starosti je umrl Joseph Sutter, potomec slovenskih staršev, ki je bil vodja razvojnega programa letala Boeing 747 in nekdanji podpredsednik družbe Boeing. “Joe je živel izjemno življenje in predstavljal navdih ne le nam pri Boeingu, ampak celotni industriji zračnega prometa. Poosebljal je iznajdljivost in strast za odličnost, s čimer so Boeingova letala postala sinonim za kakovost po vsem svetu,” je v sporočilu ob Sutterjevi smrti zapisal izvršni direktor družbe Boeing Ray Conner.
V Pragi na Češkem 6. septembra začenjajo z dopolnilnim poukom slovenščine. Potekal bo v Domu manjšin na Vocelovi ulici 3, prijave pa še zbirajo na elektronskem naslovu helena@balpo.si. Vabljeni so tako otroci kot tudi odrasli.
Tudi v oddajah v novem letu bomo razkrivali zanimive zgodbe Slovencev, ki živijo na tujem. Tokrat predstavljamo sogovornico, ki živi v Švici, kjer raziskovalno deluje na Medicinski fakulteti Univerze v Ženevi. Zanimajo jo predvsem področja transplantacije, pediatrije in onkologije. Skupaj z organizacijami, ki v Sloveniji delujejo na področju ohranjanja stika z izseljenci in zdomci, smo potegnili črto pod lansko leto. Predstavljamo pa tudi njihove načrte in cilje za letos.
V zadnji letošnji oddaji boste slišali zgodbo doktorske študentke Neže Ribarič, ki akademsko raziskovalno pot nadaljuje v Veliki Britaniji. Pripovedovala bo o svoji raziskovalni dejavnosti, pa o tem zakaj jo je izmenjava v zadnjih mesecih iz Anglije odpeljala v Švico in kakšne želje ima pred vstopom v novo leto. Naša gostja bo tudi doktorica biomedicine Katarina Nemec, ki v ameriškem Memphisu s pomočjo podatkovne znanosti raziskuje in karakterizira inovativne tarče za nova onkološka zdravila. S plesalko ,glasbenico in plesno pedagoginjo Zalo Pezdir se bomo podali na sever Evrope in pokukali v prednovoletno vzdušje na Švedskem, lektorica slovenskega jezika v Buenos Airesu Tjaša Lorbek pa nam bo predstavila božično novoletno dogajanje in praznovanje v poletni Argentini.
Tokratna oddaja ima praznični prizvok. Ker je pred nami božič, ki ga praznujejo tudi številne slovenske družine širom sveta, smo se pozanimali, kakšna so praznovanja v različnih okoljih. Sogovornica, ki živi v Buenos Airesu, je razložila, kako je preživljati december v Argentini, kjer je zdaj poletje, opisala pa je tudi nogometno evforijo po osvojitvi naslova svetovnih nogometnih prvakov. Od sogovornice v Augsburgu smo izvedeli, da ima to nemško mesto dolgo in bogato zgodovino božičnega praznovanja. Socialna antropologinja, ki živi v Londonu, pa je poleg izkušenj dela z ljudmi pojasnila tudi, zakaj so tokratni prazniki na Otoku malce drugačni.
Tokratna oddaja je praznično obarvana. Zadnji dnevi iztekajočega se leta tudi Slovencem, ki živijo v tujini, ponujajo lepo priložnost za prednovoletna druženja. Danes so srečanje pripravili za Slovence v Dublinu in ob tej priložnosti smo poklepetali z Urško in Jernejem Šornom, ki sta pripravila glasbeni nastop. Razkrila sta tudi delček romantične zgodbe o tem, kako ju je združila ljubezen do petja in ju popeljala na Irsko. Slovensko društvo v Luksemburgu se pridružuje dobrodelni akciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in zbira denar za pomoč družinam, ki so se v Sloveniji znašle v stiski. Pozanimali pa smo se tudi, kako poteka repatriacija Slovencev iz Venezuele.
V Beogradu potekajo 8. dnevi slovenskega filma v organizaciji slovenskega društva Sava. Slovenska izseljenska matica je pripravila večer, na katerem so predstavili doktorsko delo argentinske Slovenke Nadie Molek o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini, z avtorico smo se o vsebini pogovarjali tudi za našo oddajo, slišali boste tudi zgodbo Mojce Mrak, ki je novi dom pred nekaj leti našla v ameriški zvezni državi Kolorado, seznanili pa vas bomo tudi z bližnjo Zimsko šolo Slovenskega jezika, ki bo letos potekala na filozofski fakulteti v Ljubljani in tudi po spletu.
V oddaji se pogovarjamo s profesorjem dr. Juretom Leskovcem z ameriške univerze Stanford, ki med drugim podrobneje predstavlja sobotni dogodek Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF. Dotaknil se je tudi raziskave o vračanju slovenskih strokovnjakov v domovino oziroma sodelovanju s Slovenijo. Posvečamo se tudi dogajanju ob Svetovnih dnevih slovenske literature, ki te dni potekajo na 40 univerzah po svetu, kjer se je mogoče učiti slovenski jezik in sicer lektorica slovenskega jezika v Parizu Petra Seitel osvetljuje dogodke v francoski prestolnici. Slišite lahko tudi zgodbo doktorice veterinarskih znanosti Nine Milevoj, ki opravlja specializacijo na Škotskem, govorimo pa tudi o tem, kako se na Švedskem pripravljajo na prihod Miklavža.
Na Radiu Ljubljana je bila oddaja za izseljence premierno predvajana 21. junija leta 1952. Sprva so lahko slovenski izseljenci programu prisluhnili ob sobotah, pozneje pa ob pomoči srednjevalovnih oddajnikov tudi na druge večere v tednu. Zamisel o oddaji, ki bi rojake v tujini povezovala z domovino, se je porodila v slovenski skupnosti v pokrajini Freyming-Merlebach v severovzhodni Franciji. Po drugi svetovni vojni je nekaj slovenskih izseljencev, ki so tam »pognali korenine«, ostalo, nekaj pa se jih je vrnilo v domovino. In nastala je pobuda, da bi med njimi vez ostala prek radijskih valov. In te vezi naših rojakov prek radijskih valov v oddaji Slovencem po svetu so se nadaljevale tudi pozneje, širil se je krog poslušalcev, slovenskim izseljencem so se pridružili tudi zdomci in z zgodbami iz slovenskih skupnosti v tujini bogatili oddajo Slovencem po svetu.
Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)
Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Neveljaven email naslov