Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden so na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani skupaj z muzejskim društvom Škofja loka in Narodno in univerzitetno knjižnico pripravili večer, posvečen literarnemu kritiku, prevajalcu, književniku in uredniku ter tudi soustanovitelju loškega muzeja, dr. Tinetu Debeljaku, ki je umrl na današnji dan pred 28. leti. Oči svetovne javnosti so danes uprte v Washington, kamor se po nekajtedenskem obisku rodne domovine z družino vrača naša gostja, pravnica in profesorica Urška Velikonja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namenilo skoraj 1’6 milijona evrov v pilotni razpis, ki se v Sloveniji pojavlja prvič. Imenuje se Financiranje projektnih gostovanj na slovenskih visokošolskih zavodih, namenjen pa je spodbujanju povezovanja slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini in njihovih matičnih organizacij z visokošolskimi zavodi v Sloveniji.
Ta teden so na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani skupaj z muzejskim društvom Škofja loka in Narodno in univerzitetno knjižnico pripravili večer, posvečen literarnemu kritiku, prevajalcu, književniku in uredniku ter soustanovitelju loškega muzeja, dr. Tinetu Debeljaku, Škofjeločanu, ki je od leta 1948 živel in delal v Argentini. Prav danes mineva 28 let od njegove smrti v izseljenstvu, kjer je ustvaril številna dela, pomembna za slovenski kulturni prostor. Pred kratkim je v ljubljanski NUK iz Južne Amerike prispela tudi njegova bogata literarna zapuščina. O pomenu in vsebini njegove literarne zapuščine je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj Slovenije v NUK-u, Helena Janežič. Najprej se je ozrla k dogovorom z družino dr. Debeljaka, da se je njegova literarna zapuščina lahko vrnila v Slovenijo.
Oči svetovne javnosti so danes uprte v Washington, kamor se po nekajtedenskem obisku rodne domovine z družino vrača pravnica, profesorica Urška Velikonja. Čez lužo je prvič odšla pred petnajstimi leti, zaradi magisterija. Potem se je za kratek čas vrnila v Slovenijo in nato znova nazaj v ZDA, kjer že dobro desetletje živi in dela. Zaradi njenega dela so se veliko selili, od vzhoda do zahoda. Trenutno ima redno profesuro na Univerzi v Atlanti, z enoletnim gostovanjem v ameriški prestolnici. Vsaj še kakšno desetletje bo verjetno ostala v akademskih vodah, pravi, potem pa – nikoli se ne ve. Mojca Delač jo je ob tokratnem obisku Slovenije povabila v naš studio in jo najprej povprašala, če jo je pravo zanimalo že od nekdaj.
Za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah intelektualni in razvojni izziv. Znanje, ki ga imajo v tujini delujoči slovenski znanstveniki, pa je več kot zaželeno tudi v naši domovini. Zato je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v skladu s sprejeto strategijo internacionalizacije slovenskega visokega šolstva v preteklem letu objavilo pilotni razpis, ki se v Sloveniji pojavlja prvič. Namenjen je spodbujanju povezovanja slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini in njihovih matičnih organizacij z visokošolskimi zavodi v Sloveniji. O razpisu je spregovoril Andrej Kotnik z direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je razpis tudi pripravil.
Še kratki novici:
Vlada se je seznanila z Informacijo o zaključku pogajanj za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o socialni varnosti ter Upravnega dogovora o izvajanju sporazuma. Za podpis sporazuma je vlada pooblastila ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač-Mrak. Združene države Amerike ostajajo zadnja država, v kateri živi večja slovenska izseljenska skupnost, s katero do sedaj še nismo sklenili bilateralnega sporazuma o socialnem zavarovanju. To je za Slovenijo še toliko bolj pomembno, saj je med tistimi, ki se želijo vrniti, visok odstotek visoko usposobljenih strokovnjakov in raziskovalcev, ki so za Slovenijo z vidika njenega razvoja izjemnega pomena in za katere je čim bolj neovirana prehodnost zelo pomembna.
Prva dama ZDA Melania Trump se v torek ni udeležila gala sprejema v njeno čast, ki ga je v Washingtonu organizirala Mednarodna organizacija pobratenih mest (Sister Cities International) v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom, vendar je bila, kot je sporočila, za dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 400 povabljenih, hvaležna.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ta teden so na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani skupaj z muzejskim društvom Škofja loka in Narodno in univerzitetno knjižnico pripravili večer, posvečen literarnemu kritiku, prevajalcu, književniku in uredniku ter tudi soustanovitelju loškega muzeja, dr. Tinetu Debeljaku, ki je umrl na današnji dan pred 28. leti. Oči svetovne javnosti so danes uprte v Washington, kamor se po nekajtedenskem obisku rodne domovine z družino vrača naša gostja, pravnica in profesorica Urška Velikonja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namenilo skoraj 1’6 milijona evrov v pilotni razpis, ki se v Sloveniji pojavlja prvič. Imenuje se Financiranje projektnih gostovanj na slovenskih visokošolskih zavodih, namenjen pa je spodbujanju povezovanja slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini in njihovih matičnih organizacij z visokošolskimi zavodi v Sloveniji.
Ta teden so na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani skupaj z muzejskim društvom Škofja loka in Narodno in univerzitetno knjižnico pripravili večer, posvečen literarnemu kritiku, prevajalcu, književniku in uredniku ter soustanovitelju loškega muzeja, dr. Tinetu Debeljaku, Škofjeločanu, ki je od leta 1948 živel in delal v Argentini. Prav danes mineva 28 let od njegove smrti v izseljenstvu, kjer je ustvaril številna dela, pomembna za slovenski kulturni prostor. Pred kratkim je v ljubljanski NUK iz Južne Amerike prispela tudi njegova bogata literarna zapuščina. O pomenu in vsebini njegove literarne zapuščine je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj Slovenije v NUK-u, Helena Janežič. Najprej se je ozrla k dogovorom z družino dr. Debeljaka, da se je njegova literarna zapuščina lahko vrnila v Slovenijo.
Oči svetovne javnosti so danes uprte v Washington, kamor se po nekajtedenskem obisku rodne domovine z družino vrača pravnica, profesorica Urška Velikonja. Čez lužo je prvič odšla pred petnajstimi leti, zaradi magisterija. Potem se je za kratek čas vrnila v Slovenijo in nato znova nazaj v ZDA, kjer že dobro desetletje živi in dela. Zaradi njenega dela so se veliko selili, od vzhoda do zahoda. Trenutno ima redno profesuro na Univerzi v Atlanti, z enoletnim gostovanjem v ameriški prestolnici. Vsaj še kakšno desetletje bo verjetno ostala v akademskih vodah, pravi, potem pa – nikoli se ne ve. Mojca Delač jo je ob tokratnem obisku Slovenije povabila v naš studio in jo najprej povprašala, če jo je pravo zanimalo že od nekdaj.
Za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah intelektualni in razvojni izziv. Znanje, ki ga imajo v tujini delujoči slovenski znanstveniki, pa je več kot zaželeno tudi v naši domovini. Zato je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v skladu s sprejeto strategijo internacionalizacije slovenskega visokega šolstva v preteklem letu objavilo pilotni razpis, ki se v Sloveniji pojavlja prvič. Namenjen je spodbujanju povezovanja slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini in njihovih matičnih organizacij z visokošolskimi zavodi v Sloveniji. O razpisu je spregovoril Andrej Kotnik z direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je razpis tudi pripravil.
Še kratki novici:
Vlada se je seznanila z Informacijo o zaključku pogajanj za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o socialni varnosti ter Upravnega dogovora o izvajanju sporazuma. Za podpis sporazuma je vlada pooblastila ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač-Mrak. Združene države Amerike ostajajo zadnja država, v kateri živi večja slovenska izseljenska skupnost, s katero do sedaj še nismo sklenili bilateralnega sporazuma o socialnem zavarovanju. To je za Slovenijo še toliko bolj pomembno, saj je med tistimi, ki se želijo vrniti, visok odstotek visoko usposobljenih strokovnjakov in raziskovalcev, ki so za Slovenijo z vidika njenega razvoja izjemnega pomena in za katere je čim bolj neovirana prehodnost zelo pomembna.
Prva dama ZDA Melania Trump se v torek ni udeležila gala sprejema v njeno čast, ki ga je v Washingtonu organizirala Mednarodna organizacija pobratenih mest (Sister Cities International) v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom, vendar je bila, kot je sporočila, za dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 400 povabljenih, hvaležna.
V seriji poletnih portretov tokrat predstavljamo Marjana Kolariča, ki že od 70.letih prejšnjega stoletja živi v Kanadi. Njegov dom je v Torontu, kjer je življenje, kot pravi, lepo; všeč mu je, da je mesto multikulturno. Zime so lahko izjemno ostre, minus 30 stopinj Celzija ni nobena redkost, se pa tudi tam poznajo podnebne spremembe. V Kanadi živi več kot 30 tisoč Slovencev, najboljši promotorji Slovenije tam pa so športniki. O vsem tem, tudi o življenju priseljenca iz nekdanje Jugoslavije, iskanju priložnosti na trgu dela ter o delu s prvimi računalniki pripoveduje Marjan Kolarič.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu - portreti predstavljamo prof. dr. Boža Frajmana, Štajerca, ki ga je narava začela zanimati že zelo zgodaj. Danes je raziskovalec in predavatelj na Inštitutu za Botaniko Univerze v Innsbrucku. To tirolsko mesto kot Slovenec po svetu spoznava že trinajst let, a se redno vrača tudi na sončno stran Alp. Alp, ki so mu izredno pri srcu, tako kot Ljubljana, nam je povedal. Božo Frajman izjemno iskreno pripoveduje o izkušnjah v akademskem svetu, kroženju znanja, o povezovanju z in vračanju v rodno domovino, pa o življenju v Avstriji, potovanjih in s posebno iskrivim zanosom o svojem delu. Na pogovor ga je povabila Mojca Delač.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo publicista, učitelja in fotografa iz Argentine Oskarja Moleka. Rojen je bil v Buenos Airesu, njegovi starši so se že pred drugo svetovno vojno podali v južno Ameriko. Slovenstvo so ohranjali tudi v okviru družine, nekoliko je zamrl slovenski jezik, ki pa ga je gospod Molek obnovil med obiskom Slovenije v 80.tih letih prejšnjega stoletja, ko je nekaj let študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Takrat se je tudi začel seznanjati s fotografijo in si pridobivati znanje s fotografskega področja, ki ga je po vrnitvi v Argentino še nadgradil. Njegove fotografije so zaznamovane s kulturami in doživljanjem različnih dežel, ki jih je obiskal, tudi Slovenije, kamor se redno vrača.
V poletnem portretu tokrat predstavljamo Alyo Elouissi. Mlada pevka in igralka je odraščala v Ljubljani, pri 19-ih letih pa je odšla karierne izzive iskat v London. Tam so se ji odprla vrata v kar nekaj svetovno znanih filmov in serij. Zadnja leta živi v Moskvi, kjer je z odliko končala igralski študij in zdaj deluje v dveh tamkajšnjih gledališčih. Zelo dejavna je tudi na pevskem področju – najnovejšo pesem je premierno predstavila na letošnjih Melodijah morja in sonca. Je simpatična sogovornica, ki odkrito govori tudi o odraščanju v dvojezični družini in vsakoletnih potovanjih k sorodnikom v Alžirijo.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji Magdaleno Novak, ki že skoraj 16 let zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi v Berlinu. Zelo tesno je povezana tudi s slovensko skupnostjo v nemški prestolnici, saj je v letih službovanja v Nemčiji tudi sama postala zdomka.
Osrednji del oddaje namenjamo utripu z izseljenskega srečanja Dobrodošli doma, ki je minuli konec tedna potekalo v Vipavi. ustavljamo se tudi na 29. Taboru Slovencev po svetu v Šentvidu in na Konferenci mladih slovenskih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije v Ljubljani.
Poletje je čas, ko se številni zdomci in izseljenci vsaj na kratko vrnejo domov, zato jim je v teh dneh namenjenih veliko prireditev. V državnem zboru so včeraj pripravili Vseslovensko srečanje, na katerem so kot vabljeni govorci nastopili svetovno priznana znanstvenica Marija Strojnik, projektni vodja Slovenske globalne poslovne povezave Štefan Bogdan Šalej ter predstavnik koordinacijskega odbora Zamejske gospodarske koordinacije Felix Wieser. V oddaji tudi o tem, kako je uspelo Slovencem v Luksemburgu prepričati letalskega prevoznika, da bo vzpostavil neposredno povezavo z Ljubljano. Slišali pa boste tudi o razpisu ministrstva za kulturo za ustvarjanje v več mestih po svetu, na katerega se lahko prijavijo tudi slovenski umetniki, ki bivajo v tujini.
Ustavili se bomo v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu, kjer bo pouk potekal še nekaj dni in se z dolgoletno učiteljico Magdaleno Novak pogovorili kako bodo zaključili letošnje šolsko leto in kaj ga je najbolj zaznamovalo. Učenju slovenskega jezika bo pozornost med drugim namenjena tudi v pogovoru z lektorico slovenščine v Bratislavi dr. Sašo Wojtech Poklač, ki na Slovaškem biva že dve desetletji. Seznanili pa vas bomo tudi z vsebino in udeleženci osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma, ki bo prihodnji konec tedna v Vipavi.
Tokrat govorimo o tem, kaj prebivalcem Gambije, kjer po vaseh ni ne elektrike ne vode, sonce pa zahaja okoli sedmih zvečer, pomeni postavitev uličnih svetilk. Slovenka, ki v Gambiji s slovenskimi donacijami in skupaj z drugimi slovenskimi prostovoljci postavlja solarne luči, pravi, da te domačinom prinašajo večjo varnost, pa tudi spodbujajo vaško gospodarstvo in razvoj. Slovenci v Švici se pripravljajo na Abrahama – vsakoletna prireditev Slovenski otroci vabijo namreč praznuje 50 let in jutrišnja izvedba bo še bolj slavnostna in množična kot običajno. V Sloveniji pa so v teku priprave na poletno dogajanje, namenjeno izseljencem in zdomcem – tudi otrokom.
V oddaji smo zabeležili utrinek s slikarske kolonije za slovenske izseljenske umetnike, ki je ta teden potekala na Mostu na Soči, gostili smo slovenskega rojaka s Švedske Lada Lomška, ki že skoraj 35 let živi v Goeteborgu in tam več let vodi tudi slovensko društvo France Prešeren, ustavili smo se pri Slovencih v Banja Luki, kjer so pripravili koncert slovenskih pevskih zborov in v Bruslju, kjer so Slovenci pripravili zgodnje poletno srečanje.
V tokratni oddaji se pred praznovanjem 30.obletnice delovanja slovenskega društva v Tuzli s sogovornico spominjamo začetkov društva in njegove vloge v času vojne v Bosni in Hercegovini. Slovenci na Švedskem so se minuli konec tedna srečali na tradicionalnem druženju v Vadsteni - znova se jih je zbralo veliko. Predstavljamo pa tudi zgodbo raziskovalke doktorice Nives Hribernik, ki je v Ljubljani doštudirala farmacijo, zdaj pa deluje v Potsdamu v Nemčiji.
Tokrat gremo v deželo vzhajajočega sonca. Japonska slovi po dolgoživosti, urejenosti in visoki tehnološki razvitosti, roboti niso nobena redkost. Kot pravi sogovornica, ki živi v Tokiu, je to izjemno čisto mesto, na ulicah se kljub gneči ne preriva nihče. Japonci imajo radi pravila in karaoke, vajeni so potrpežljivega čakanja v vrstah. V oddaji bomo pogledali tudi v Sarajevo, saj bo tamkajšnje slovensko društvo jutri praznovalo 30. obletnico obnovitve delovanja. Napovedujemo pa tudi likovni natečaj To je Slovenija.
Svetovni dan čebel, 20.maj, letos znova zaznamujejo tudi Slovenci v Clevelandu. Medtem ko smo v domovini s čebelami vajeni živeti in smo z njimi nenehno v stiku, v Združenih državah številni sploh ne vedo, kakšna je čebela. Slovenci tako na ameriških tleh širijo zavedanje o pomenu čebel in ravnanju z njimi, od ameriških partnerjev, med njimi šol in vojnih veteranov, pa dobivajo vse več podpore. V oddaji tudi o tem, da se je v Betlehemu v Pensilvaniji zaprla še druga slovenska cerkev, ki so jo pred 100 leti zgradili prekmurski Slovenci. V srbski Rumi pa so pripravili tradicionalno srečanje Beremo s Slovenijo.
Najprej se ustavljamo pri slovenski radijski oddaji, ki je skoraj pol stoletja v slovenskem jeziku razveseljevala in informirala slovenske rojake v Avstraliji, tik pred prvim majem pa je prenehala delovati. O tem, zakaj je ugasnila slovenska etnična oddaja na avstralskem radiu SBS in kakšni so bili odzivi v slovenski skupnosti se bomo pogovarjali z dolgoletno urednico slovenskega radijskega programa v Sydneyu Tanio Smrdel, bili smo tudi na mednarodni znanstveni konferenci o slovenskih migracijah in povezovanju izseljenih Slovenk in Slovencev v Bosni in Hercegovini, ki je sredi tedna potekala v Ljubljani, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom na Češko, predsednik društva Jože Plečnik v Pragi Iztok Toplak nam predstavlja vrsto zanimivih dogodkov, ki jih pripravljajo v prihodnjih dneh.
Tokrat predstavljamo mlado Alyo Elouissi, ki se že od otroštva ukvarja z igralstvom in s petjem; letos bo nastopila na festivalu Melodije morja in sonca. Alya je pri 19.letih odšla v London, kjer je igrala v serijah in filmih, po koncu igralskega študija v Moskvi pa zdaj živi v ruski prestolnici. Pogovarjali smo se tudi s pevko, igralko in glasbeno pedagoginjo Nino Rotner, ki živi v Berlinu in nastopa na jazz festivalih. Jožica Nesič pa pripoveduje, kako je bilo v začetku 60. let začeti novo življenje v Severnem Porenju-Vestfaliji.
V oddaji predstavljamo zgodbo razvojnega psihologa slovenskih korenin iz Bonna dr. Mihaela Kavška, naš gost je tudi predsednik slovenskega društva Maribor v nemškem Hildnu in predsednik koordinacije slovenskih društev za Severno Porenje Vestfalijo Jože Pahič, ustavljamo se pri Slovencih na Irskem in vas seznanjamo z načrtovano dejavnostjo tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj več pa izveste tudi o tradicionalni prireditvi Cankarjevi dnevi v organizaciji slovenskega kulturnega društva Cankar v Sarajevu, ki bo v prihodnjih dneh zaznamovalo tudi 30 letnico ponovne oživitve delovanja društva.
Podajamo se na Češko , kjer je minuli konec tedna potekal dvodnevni dogodek, imenovan Slovenski dnevi, lektorica slovenskega jezika v Brnu Mateja Kosi pa nam bo dogajanje nekoliko podrobneje osvetlila in predstavila tudi delo lektorata slovenščine. O učenju slovenskega jezika v Severni Makedoniji pa smo se pogovarjali z dolgoletno učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka v Skopju Sonjo Dolžan. Predstavljamo pa tudi zgodbo Ptujčana Klasa Berliča Frasa, ki je pred sedmimi leti novi dom z družino našel v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija.
Učitelj Rajko Tekalec pripoveduje o življenju, razpetem med Švico, Avstrijo in Lihtenštajnom, ter o tem, kako pomembna je vloga učitelja za tamkajšnje Slovence. Z Danijelo Lovrenčič smo se pogovarjali o tem, kako je bilo odraščati v Nemčiji in česa se najbolj veseli ob prihodu na obisk v Slovenijo. Iz Clevelanda v Ohiu pa o slovenski glasbeni prireditvi - 39. festivalu diatonične harmonike.
V oddaji se najprej ustavljamo v Avstraliji in se z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu patrom Simonom Petrom Berlecem pogovarjamo o velikonočnem vzdušju na peti celini, predstavljamo tudi mladega baritonista Miho Brkinjača, ki živi in dela v Nemčiji, Z učiteljico Nejo Morato Štucin pa kramljamo o njenem delu na Nizozemskem in njeni poslovni poti. Seznanjamo pa vas tudi z roki in pogoji za pridobitev štipendij za slovenske rojake iz tujine za letošnjo Poletno šolo slovenščine v Ljubljani.
V tokratni oddaji boste slišali utrinke s seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v državah Evrope. Spoznali boste Štajerca, ki je v 60-ih letih odšel na začasno delo v Nemčijo in tam ostal. Iz Združenih držav Amerike pa zgodba o tem, da bo pristojna škofija prodala slovensko cerkev v Betlehemu, ki so jo gradili Prekmurci. Slovenski pater, ki je že 30 let župnik v New Yorku, se boji, da se tudi slovenska cerkev na Manhattnu ne bo mogla izogniti usodi zaprtja.
Neveljaven email naslov