Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden so na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani skupaj z muzejskim društvom Škofja loka in Narodno in univerzitetno knjižnico pripravili večer, posvečen literarnemu kritiku, prevajalcu, književniku in uredniku ter tudi soustanovitelju loškega muzeja, dr. Tinetu Debeljaku, ki je umrl na današnji dan pred 28. leti. Oči svetovne javnosti so danes uprte v Washington, kamor se po nekajtedenskem obisku rodne domovine z družino vrača naša gostja, pravnica in profesorica Urška Velikonja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namenilo skoraj 1’6 milijona evrov v pilotni razpis, ki se v Sloveniji pojavlja prvič. Imenuje se Financiranje projektnih gostovanj na slovenskih visokošolskih zavodih, namenjen pa je spodbujanju povezovanja slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini in njihovih matičnih organizacij z visokošolskimi zavodi v Sloveniji.
Ta teden so na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani skupaj z muzejskim društvom Škofja loka in Narodno in univerzitetno knjižnico pripravili večer, posvečen literarnemu kritiku, prevajalcu, književniku in uredniku ter soustanovitelju loškega muzeja, dr. Tinetu Debeljaku, Škofjeločanu, ki je od leta 1948 živel in delal v Argentini. Prav danes mineva 28 let od njegove smrti v izseljenstvu, kjer je ustvaril številna dela, pomembna za slovenski kulturni prostor. Pred kratkim je v ljubljanski NUK iz Južne Amerike prispela tudi njegova bogata literarna zapuščina. O pomenu in vsebini njegove literarne zapuščine je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj Slovenije v NUK-u, Helena Janežič. Najprej se je ozrla k dogovorom z družino dr. Debeljaka, da se je njegova literarna zapuščina lahko vrnila v Slovenijo.
Oči svetovne javnosti so danes uprte v Washington, kamor se po nekajtedenskem obisku rodne domovine z družino vrača pravnica, profesorica Urška Velikonja. Čez lužo je prvič odšla pred petnajstimi leti, zaradi magisterija. Potem se je za kratek čas vrnila v Slovenijo in nato znova nazaj v ZDA, kjer že dobro desetletje živi in dela. Zaradi njenega dela so se veliko selili, od vzhoda do zahoda. Trenutno ima redno profesuro na Univerzi v Atlanti, z enoletnim gostovanjem v ameriški prestolnici. Vsaj še kakšno desetletje bo verjetno ostala v akademskih vodah, pravi, potem pa – nikoli se ne ve. Mojca Delač jo je ob tokratnem obisku Slovenije povabila v naš studio in jo najprej povprašala, če jo je pravo zanimalo že od nekdaj.
Za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah intelektualni in razvojni izziv. Znanje, ki ga imajo v tujini delujoči slovenski znanstveniki, pa je več kot zaželeno tudi v naši domovini. Zato je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v skladu s sprejeto strategijo internacionalizacije slovenskega visokega šolstva v preteklem letu objavilo pilotni razpis, ki se v Sloveniji pojavlja prvič. Namenjen je spodbujanju povezovanja slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini in njihovih matičnih organizacij z visokošolskimi zavodi v Sloveniji. O razpisu je spregovoril Andrej Kotnik z direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je razpis tudi pripravil.
Še kratki novici:
Vlada se je seznanila z Informacijo o zaključku pogajanj za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o socialni varnosti ter Upravnega dogovora o izvajanju sporazuma. Za podpis sporazuma je vlada pooblastila ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač-Mrak. Združene države Amerike ostajajo zadnja država, v kateri živi večja slovenska izseljenska skupnost, s katero do sedaj še nismo sklenili bilateralnega sporazuma o socialnem zavarovanju. To je za Slovenijo še toliko bolj pomembno, saj je med tistimi, ki se želijo vrniti, visok odstotek visoko usposobljenih strokovnjakov in raziskovalcev, ki so za Slovenijo z vidika njenega razvoja izjemnega pomena in za katere je čim bolj neovirana prehodnost zelo pomembna.
Prva dama ZDA Melania Trump se v torek ni udeležila gala sprejema v njeno čast, ki ga je v Washingtonu organizirala Mednarodna organizacija pobratenih mest (Sister Cities International) v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom, vendar je bila, kot je sporočila, za dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 400 povabljenih, hvaležna.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ta teden so na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani skupaj z muzejskim društvom Škofja loka in Narodno in univerzitetno knjižnico pripravili večer, posvečen literarnemu kritiku, prevajalcu, književniku in uredniku ter tudi soustanovitelju loškega muzeja, dr. Tinetu Debeljaku, ki je umrl na današnji dan pred 28. leti. Oči svetovne javnosti so danes uprte v Washington, kamor se po nekajtedenskem obisku rodne domovine z družino vrača naša gostja, pravnica in profesorica Urška Velikonja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namenilo skoraj 1’6 milijona evrov v pilotni razpis, ki se v Sloveniji pojavlja prvič. Imenuje se Financiranje projektnih gostovanj na slovenskih visokošolskih zavodih, namenjen pa je spodbujanju povezovanja slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini in njihovih matičnih organizacij z visokošolskimi zavodi v Sloveniji.
Ta teden so na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani skupaj z muzejskim društvom Škofja loka in Narodno in univerzitetno knjižnico pripravili večer, posvečen literarnemu kritiku, prevajalcu, književniku in uredniku ter soustanovitelju loškega muzeja, dr. Tinetu Debeljaku, Škofjeločanu, ki je od leta 1948 živel in delal v Argentini. Prav danes mineva 28 let od njegove smrti v izseljenstvu, kjer je ustvaril številna dela, pomembna za slovenski kulturni prostor. Pred kratkim je v ljubljanski NUK iz Južne Amerike prispela tudi njegova bogata literarna zapuščina. O pomenu in vsebini njegove literarne zapuščine je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj Slovenije v NUK-u, Helena Janežič. Najprej se je ozrla k dogovorom z družino dr. Debeljaka, da se je njegova literarna zapuščina lahko vrnila v Slovenijo.
Oči svetovne javnosti so danes uprte v Washington, kamor se po nekajtedenskem obisku rodne domovine z družino vrača pravnica, profesorica Urška Velikonja. Čez lužo je prvič odšla pred petnajstimi leti, zaradi magisterija. Potem se je za kratek čas vrnila v Slovenijo in nato znova nazaj v ZDA, kjer že dobro desetletje živi in dela. Zaradi njenega dela so se veliko selili, od vzhoda do zahoda. Trenutno ima redno profesuro na Univerzi v Atlanti, z enoletnim gostovanjem v ameriški prestolnici. Vsaj še kakšno desetletje bo verjetno ostala v akademskih vodah, pravi, potem pa – nikoli se ne ve. Mojca Delač jo je ob tokratnem obisku Slovenije povabila v naš studio in jo najprej povprašala, če jo je pravo zanimalo že od nekdaj.
Za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah intelektualni in razvojni izziv. Znanje, ki ga imajo v tujini delujoči slovenski znanstveniki, pa je več kot zaželeno tudi v naši domovini. Zato je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v skladu s sprejeto strategijo internacionalizacije slovenskega visokega šolstva v preteklem letu objavilo pilotni razpis, ki se v Sloveniji pojavlja prvič. Namenjen je spodbujanju povezovanja slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini in njihovih matičnih organizacij z visokošolskimi zavodi v Sloveniji. O razpisu je spregovoril Andrej Kotnik z direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je razpis tudi pripravil.
Še kratki novici:
Vlada se je seznanila z Informacijo o zaključku pogajanj za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o socialni varnosti ter Upravnega dogovora o izvajanju sporazuma. Za podpis sporazuma je vlada pooblastila ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač-Mrak. Združene države Amerike ostajajo zadnja država, v kateri živi večja slovenska izseljenska skupnost, s katero do sedaj še nismo sklenili bilateralnega sporazuma o socialnem zavarovanju. To je za Slovenijo še toliko bolj pomembno, saj je med tistimi, ki se želijo vrniti, visok odstotek visoko usposobljenih strokovnjakov in raziskovalcev, ki so za Slovenijo z vidika njenega razvoja izjemnega pomena in za katere je čim bolj neovirana prehodnost zelo pomembna.
Prva dama ZDA Melania Trump se v torek ni udeležila gala sprejema v njeno čast, ki ga je v Washingtonu organizirala Mednarodna organizacija pobratenih mest (Sister Cities International) v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom, vendar je bila, kot je sporočila, za dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 400 povabljenih, hvaležna.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov