Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta teden so na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani skupaj z muzejskim društvom Škofja loka in Narodno in univerzitetno knjižnico pripravili večer, posvečen literarnemu kritiku, prevajalcu, književniku in uredniku ter tudi soustanovitelju loškega muzeja, dr. Tinetu Debeljaku, ki je umrl na današnji dan pred 28. leti. Oči svetovne javnosti so danes uprte v Washington, kamor se po nekajtedenskem obisku rodne domovine z družino vrača naša gostja, pravnica in profesorica Urška Velikonja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namenilo skoraj 1’6 milijona evrov v pilotni razpis, ki se v Sloveniji pojavlja prvič. Imenuje se Financiranje projektnih gostovanj na slovenskih visokošolskih zavodih, namenjen pa je spodbujanju povezovanja slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini in njihovih matičnih organizacij z visokošolskimi zavodi v Sloveniji.
Ta teden so na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani skupaj z muzejskim društvom Škofja loka in Narodno in univerzitetno knjižnico pripravili večer, posvečen literarnemu kritiku, prevajalcu, književniku in uredniku ter soustanovitelju loškega muzeja, dr. Tinetu Debeljaku, Škofjeločanu, ki je od leta 1948 živel in delal v Argentini. Prav danes mineva 28 let od njegove smrti v izseljenstvu, kjer je ustvaril številna dela, pomembna za slovenski kulturni prostor. Pred kratkim je v ljubljanski NUK iz Južne Amerike prispela tudi njegova bogata literarna zapuščina. O pomenu in vsebini njegove literarne zapuščine je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj Slovenije v NUK-u, Helena Janežič. Najprej se je ozrla k dogovorom z družino dr. Debeljaka, da se je njegova literarna zapuščina lahko vrnila v Slovenijo.
Oči svetovne javnosti so danes uprte v Washington, kamor se po nekajtedenskem obisku rodne domovine z družino vrača pravnica, profesorica Urška Velikonja. Čez lužo je prvič odšla pred petnajstimi leti, zaradi magisterija. Potem se je za kratek čas vrnila v Slovenijo in nato znova nazaj v ZDA, kjer že dobro desetletje živi in dela. Zaradi njenega dela so se veliko selili, od vzhoda do zahoda. Trenutno ima redno profesuro na Univerzi v Atlanti, z enoletnim gostovanjem v ameriški prestolnici. Vsaj še kakšno desetletje bo verjetno ostala v akademskih vodah, pravi, potem pa – nikoli se ne ve. Mojca Delač jo je ob tokratnem obisku Slovenije povabila v naš studio in jo najprej povprašala, če jo je pravo zanimalo že od nekdaj.
Za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah intelektualni in razvojni izziv. Znanje, ki ga imajo v tujini delujoči slovenski znanstveniki, pa je več kot zaželeno tudi v naši domovini. Zato je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v skladu s sprejeto strategijo internacionalizacije slovenskega visokega šolstva v preteklem letu objavilo pilotni razpis, ki se v Sloveniji pojavlja prvič. Namenjen je spodbujanju povezovanja slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini in njihovih matičnih organizacij z visokošolskimi zavodi v Sloveniji. O razpisu je spregovoril Andrej Kotnik z direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je razpis tudi pripravil.
Še kratki novici:
Vlada se je seznanila z Informacijo o zaključku pogajanj za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o socialni varnosti ter Upravnega dogovora o izvajanju sporazuma. Za podpis sporazuma je vlada pooblastila ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač-Mrak. Združene države Amerike ostajajo zadnja država, v kateri živi večja slovenska izseljenska skupnost, s katero do sedaj še nismo sklenili bilateralnega sporazuma o socialnem zavarovanju. To je za Slovenijo še toliko bolj pomembno, saj je med tistimi, ki se želijo vrniti, visok odstotek visoko usposobljenih strokovnjakov in raziskovalcev, ki so za Slovenijo z vidika njenega razvoja izjemnega pomena in za katere je čim bolj neovirana prehodnost zelo pomembna.
Prva dama ZDA Melania Trump se v torek ni udeležila gala sprejema v njeno čast, ki ga je v Washingtonu organizirala Mednarodna organizacija pobratenih mest (Sister Cities International) v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom, vendar je bila, kot je sporočila, za dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 400 povabljenih, hvaležna.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Ta teden so na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani skupaj z muzejskim društvom Škofja loka in Narodno in univerzitetno knjižnico pripravili večer, posvečen literarnemu kritiku, prevajalcu, književniku in uredniku ter tudi soustanovitelju loškega muzeja, dr. Tinetu Debeljaku, ki je umrl na današnji dan pred 28. leti. Oči svetovne javnosti so danes uprte v Washington, kamor se po nekajtedenskem obisku rodne domovine z družino vrača naša gostja, pravnica in profesorica Urška Velikonja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je namenilo skoraj 1’6 milijona evrov v pilotni razpis, ki se v Sloveniji pojavlja prvič. Imenuje se Financiranje projektnih gostovanj na slovenskih visokošolskih zavodih, namenjen pa je spodbujanju povezovanja slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini in njihovih matičnih organizacij z visokošolskimi zavodi v Sloveniji.
Ta teden so na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani skupaj z muzejskim društvom Škofja loka in Narodno in univerzitetno knjižnico pripravili večer, posvečen literarnemu kritiku, prevajalcu, književniku in uredniku ter soustanovitelju loškega muzeja, dr. Tinetu Debeljaku, Škofjeločanu, ki je od leta 1948 živel in delal v Argentini. Prav danes mineva 28 let od njegove smrti v izseljenstvu, kjer je ustvaril številna dela, pomembna za slovenski kulturni prostor. Pred kratkim je v ljubljanski NUK iz Južne Amerike prispela tudi njegova bogata literarna zapuščina. O pomenu in vsebini njegove literarne zapuščine je v pogovoru z Lili Brunec spregovorila vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj Slovenije v NUK-u, Helena Janežič. Najprej se je ozrla k dogovorom z družino dr. Debeljaka, da se je njegova literarna zapuščina lahko vrnila v Slovenijo.
Oči svetovne javnosti so danes uprte v Washington, kamor se po nekajtedenskem obisku rodne domovine z družino vrača pravnica, profesorica Urška Velikonja. Čez lužo je prvič odšla pred petnajstimi leti, zaradi magisterija. Potem se je za kratek čas vrnila v Slovenijo in nato znova nazaj v ZDA, kjer že dobro desetletje živi in dela. Zaradi njenega dela so se veliko selili, od vzhoda do zahoda. Trenutno ima redno profesuro na Univerzi v Atlanti, z enoletnim gostovanjem v ameriški prestolnici. Vsaj še kakšno desetletje bo verjetno ostala v akademskih vodah, pravi, potem pa – nikoli se ne ve. Mojca Delač jo je ob tokratnem obisku Slovenije povabila v naš studio in jo najprej povprašala, če jo je pravo zanimalo že od nekdaj.
Za študij v tujini se v zadnjem času odloča vse več mladih, ki vidijo v izobraževanju na tujih univerzah intelektualni in razvojni izziv. Znanje, ki ga imajo v tujini delujoči slovenski znanstveniki, pa je več kot zaželeno tudi v naši domovini. Zato je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v skladu s sprejeto strategijo internacionalizacije slovenskega visokega šolstva v preteklem letu objavilo pilotni razpis, ki se v Sloveniji pojavlja prvič. Namenjen je spodbujanju povezovanja slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini in njihovih matičnih organizacij z visokošolskimi zavodi v Sloveniji. O razpisu je spregovoril Andrej Kotnik z direktorata za visoko šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je razpis tudi pripravil.
Še kratki novici:
Vlada se je seznanila z Informacijo o zaključku pogajanj za sklenitev Sporazuma med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o socialni varnosti ter Upravnega dogovora o izvajanju sporazuma. Za podpis sporazuma je vlada pooblastila ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač-Mrak. Združene države Amerike ostajajo zadnja država, v kateri živi večja slovenska izseljenska skupnost, s katero do sedaj še nismo sklenili bilateralnega sporazuma o socialnem zavarovanju. To je za Slovenijo še toliko bolj pomembno, saj je med tistimi, ki se želijo vrniti, visok odstotek visoko usposobljenih strokovnjakov in raziskovalcev, ki so za Slovenijo z vidika njenega razvoja izjemnega pomena in za katere je čim bolj neovirana prehodnost zelo pomembna.
Prva dama ZDA Melania Trump se v torek ni udeležila gala sprejema v njeno čast, ki ga je v Washingtonu organizirala Mednarodna organizacija pobratenih mest (Sister Cities International) v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom, vendar je bila, kot je sporočila, za dogodek, ki se ga je udeležilo več kot 400 povabljenih, hvaležna.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov