Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Težko bi našli še kakšno prireditev, športno ali ne, ki bi med Slovenci imela tako velik pomen kot Planica. Naši in tuji letalci se bodo v dolini pod Poncami merili še vse tja do nedelje, že danes pa smo lahko videli veliko. Planica ima velik ugled tudi v svetu, k njemu pa pripomorejo tudi številni rojaki, ki živijo v tujini. Tako smo v oddaji najprej odšli v Ameriko, kjer nas že vrsto let uspešno predstavlja dr. Jure Leskovec. Sledila je kratka predstavitev tradicionalne Likovne kolonije, ki bo v organizaciji Slovenske izseljenske matice potekala tudi letos. Posvetili smo se projektu širjenja slovenske besede med Slovenci v tujini, ob koncu oddaje pa smo, kakor pravi Tanja Stankovič, pustili sami sebi biti srečni.
Ameriško – slovenska izobraževalna fundacija je bila ustanovljena 23. februarja leta 2014 z namenom akademskega, kulturnega in gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in ZDA. Jutri bodo z že četrtim Gala dogodkom, osrednjo prireditvijo fundacije, obeležili še eno dopolnjeno leto in uspehe v njem ter se seveda ozrli tudi v prihodnost. Letos bo prireditev nekaj posebnega tudi zato, ker prvič zapušča zahodno obalo ZDA. Mojca Delač je za več informacij čez lužo poklicala prof. dr. Jureta Leskovca, izjemno uspešnega slovenskega znanstvenika, ki je tudi ustanovni član ASEFA ter član odbora direktorjev fundacije.
Čeprav je do poletja še kar nekaj časa pa se na Slovenski izseljenski matici že zelo aktivno pripravljajo tudi na poletne dogodke. Likovna kolonija za slovenske izseljenske umetnike je že tradicionalno srečanje v Sloveniji in letos bo potekala že v začetku junija, je v pogovoru z Lili Brunec povedala glavna tajnica slovenske izseljenske matice Jasmina Ilič, ki se je ozrla še k nekaterim drugim poletnim akcijam Izseljenske matice.
Tudi Slovenci, ki živijo zunaj meja naše države, radi posegajo po slovenski literaturi. Zato jim bo prav gotovo zanimiv projekt, ki so ga lani začeli v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer povečujejo dostopnost slovenskih knjig in publikacij v elektronski obliki. Projekt Širjenja slovenske besede med Slovenci v tujini je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavila vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj republike Slovenije Narodne in univerzitetne knjižnice Helena Janežič.
Tanja Stankovič je bila najprej novinarka, potem pa se je odzvala klicu tujine. Najprej je odšla v London, zdaj se bo kmalu podala še na Tajsko. Moč je treba vzeti v svoje roke, poudarja. Očitno jo je, saj je skupaj s svojimi poslovnimi partnerji na Tajskem kupila kar celo letovišče. Tujina ji je bila sicer vedno blizu in v njej je vedno videla priložnost, doda.
Še nekaj kratkih novic:
Tržiški muzej je v sredo v Paviljonu NOB v Tržiču odprl fotografsko razstavo Evgena Bavčarja Svetloba knjige. Slepi fotograf, filozof in borec za pravice slepih se v tržiški galeriji predstavlja z avtorskimi fotografijami, ki jih posveča pisani besedi za tiste, ki jim je bila odvzeta pravica do svobode videnja črk. Avtor v središče svoje umetniške fotografije postavlja Braillovo pisavo, ki jo kot kulturno posebnost predstavlja na umetniških fotografijah v črno-beli tehniki. Fotografije so nastale iz zavesti videnega in vidnega ter izpričujejo lastno duhovno pripoved in ne zgolj odsev realnega, so sporočili iz Tržiškega muzeja. Doktor znanosti in dvakratni častni doktor je po zaključenem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz filozofije na pariški Sorboni z disertacijo o estetiki. Bavčar ima tudi glavne zasluge za objavo in velik uspeh slovenskih književnikov v Franciji in drugod po Evropi in ZDA.
Gledališka skupina Slovenski center Skopje bo 7. aprila nastopila na 15. Otroškem festivalu gledaliških sanj v Pionirskem domu v Ljubljani. Ob 11. uri bodo uprizorili predstavo Lenča Flenča avtorja Milana Dekleve in v režiji Angela Stojanovskega. Mentorici skupine, Olga Ravnjak Stankovič in prevajalka Maja Popovska Sotirovska, vas vljudno vabita na ogled.
Na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa na naslovu www.slokongres.com že lahko najdete vse potrebno za prijavo na 21. Tabor slovenskih otrok po svetu. Ta bo letos potekal v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka pri Kobaridu, namenjen pa je mladim rojakom od 10 do 15 leta starosti, ki živijo izven naših meja. Prijave zbirajo do 20. maja letos.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Težko bi našli še kakšno prireditev, športno ali ne, ki bi med Slovenci imela tako velik pomen kot Planica. Naši in tuji letalci se bodo v dolini pod Poncami merili še vse tja do nedelje, že danes pa smo lahko videli veliko. Planica ima velik ugled tudi v svetu, k njemu pa pripomorejo tudi številni rojaki, ki živijo v tujini. Tako smo v oddaji najprej odšli v Ameriko, kjer nas že vrsto let uspešno predstavlja dr. Jure Leskovec. Sledila je kratka predstavitev tradicionalne Likovne kolonije, ki bo v organizaciji Slovenske izseljenske matice potekala tudi letos. Posvetili smo se projektu širjenja slovenske besede med Slovenci v tujini, ob koncu oddaje pa smo, kakor pravi Tanja Stankovič, pustili sami sebi biti srečni.
Ameriško – slovenska izobraževalna fundacija je bila ustanovljena 23. februarja leta 2014 z namenom akademskega, kulturnega in gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in ZDA. Jutri bodo z že četrtim Gala dogodkom, osrednjo prireditvijo fundacije, obeležili še eno dopolnjeno leto in uspehe v njem ter se seveda ozrli tudi v prihodnost. Letos bo prireditev nekaj posebnega tudi zato, ker prvič zapušča zahodno obalo ZDA. Mojca Delač je za več informacij čez lužo poklicala prof. dr. Jureta Leskovca, izjemno uspešnega slovenskega znanstvenika, ki je tudi ustanovni član ASEFA ter član odbora direktorjev fundacije.
Čeprav je do poletja še kar nekaj časa pa se na Slovenski izseljenski matici že zelo aktivno pripravljajo tudi na poletne dogodke. Likovna kolonija za slovenske izseljenske umetnike je že tradicionalno srečanje v Sloveniji in letos bo potekala že v začetku junija, je v pogovoru z Lili Brunec povedala glavna tajnica slovenske izseljenske matice Jasmina Ilič, ki se je ozrla še k nekaterim drugim poletnim akcijam Izseljenske matice.
Tudi Slovenci, ki živijo zunaj meja naše države, radi posegajo po slovenski literaturi. Zato jim bo prav gotovo zanimiv projekt, ki so ga lani začeli v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer povečujejo dostopnost slovenskih knjig in publikacij v elektronski obliki. Projekt Širjenja slovenske besede med Slovenci v tujini je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavila vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj republike Slovenije Narodne in univerzitetne knjižnice Helena Janežič.
Tanja Stankovič je bila najprej novinarka, potem pa se je odzvala klicu tujine. Najprej je odšla v London, zdaj se bo kmalu podala še na Tajsko. Moč je treba vzeti v svoje roke, poudarja. Očitno jo je, saj je skupaj s svojimi poslovnimi partnerji na Tajskem kupila kar celo letovišče. Tujina ji je bila sicer vedno blizu in v njej je vedno videla priložnost, doda.
Še nekaj kratkih novic:
Tržiški muzej je v sredo v Paviljonu NOB v Tržiču odprl fotografsko razstavo Evgena Bavčarja Svetloba knjige. Slepi fotograf, filozof in borec za pravice slepih se v tržiški galeriji predstavlja z avtorskimi fotografijami, ki jih posveča pisani besedi za tiste, ki jim je bila odvzeta pravica do svobode videnja črk. Avtor v središče svoje umetniške fotografije postavlja Braillovo pisavo, ki jo kot kulturno posebnost predstavlja na umetniških fotografijah v črno-beli tehniki. Fotografije so nastale iz zavesti videnega in vidnega ter izpričujejo lastno duhovno pripoved in ne zgolj odsev realnega, so sporočili iz Tržiškega muzeja. Doktor znanosti in dvakratni častni doktor je po zaključenem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz filozofije na pariški Sorboni z disertacijo o estetiki. Bavčar ima tudi glavne zasluge za objavo in velik uspeh slovenskih književnikov v Franciji in drugod po Evropi in ZDA.
Gledališka skupina Slovenski center Skopje bo 7. aprila nastopila na 15. Otroškem festivalu gledaliških sanj v Pionirskem domu v Ljubljani. Ob 11. uri bodo uprizorili predstavo Lenča Flenča avtorja Milana Dekleve in v režiji Angela Stojanovskega. Mentorici skupine, Olga Ravnjak Stankovič in prevajalka Maja Popovska Sotirovska, vas vljudno vabita na ogled.
Na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa na naslovu www.slokongres.com že lahko najdete vse potrebno za prijavo na 21. Tabor slovenskih otrok po svetu. Ta bo letos potekal v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka pri Kobaridu, namenjen pa je mladim rojakom od 10 do 15 leta starosti, ki živijo izven naših meja. Prijave zbirajo do 20. maja letos.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov