Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Težko bi našli še kakšno prireditev, športno ali ne, ki bi med Slovenci imela tako velik pomen kot Planica. Naši in tuji letalci se bodo v dolini pod Poncami merili še vse tja do nedelje, že danes pa smo lahko videli veliko. Planica ima velik ugled tudi v svetu, k njemu pa pripomorejo tudi številni rojaki, ki živijo v tujini. Tako smo v oddaji najprej odšli v Ameriko, kjer nas že vrsto let uspešno predstavlja dr. Jure Leskovec. Sledila je kratka predstavitev tradicionalne Likovne kolonije, ki bo v organizaciji Slovenske izseljenske matice potekala tudi letos. Posvetili smo se projektu širjenja slovenske besede med Slovenci v tujini, ob koncu oddaje pa smo, kakor pravi Tanja Stankovič, pustili sami sebi biti srečni.
Ameriško – slovenska izobraževalna fundacija je bila ustanovljena 23. februarja leta 2014 z namenom akademskega, kulturnega in gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in ZDA. Jutri bodo z že četrtim Gala dogodkom, osrednjo prireditvijo fundacije, obeležili še eno dopolnjeno leto in uspehe v njem ter se seveda ozrli tudi v prihodnost. Letos bo prireditev nekaj posebnega tudi zato, ker prvič zapušča zahodno obalo ZDA. Mojca Delač je za več informacij čez lužo poklicala prof. dr. Jureta Leskovca, izjemno uspešnega slovenskega znanstvenika, ki je tudi ustanovni član ASEFA ter član odbora direktorjev fundacije.
Čeprav je do poletja še kar nekaj časa pa se na Slovenski izseljenski matici že zelo aktivno pripravljajo tudi na poletne dogodke. Likovna kolonija za slovenske izseljenske umetnike je že tradicionalno srečanje v Sloveniji in letos bo potekala že v začetku junija, je v pogovoru z Lili Brunec povedala glavna tajnica slovenske izseljenske matice Jasmina Ilič, ki se je ozrla še k nekaterim drugim poletnim akcijam Izseljenske matice.
Tudi Slovenci, ki živijo zunaj meja naše države, radi posegajo po slovenski literaturi. Zato jim bo prav gotovo zanimiv projekt, ki so ga lani začeli v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer povečujejo dostopnost slovenskih knjig in publikacij v elektronski obliki. Projekt Širjenja slovenske besede med Slovenci v tujini je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavila vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj republike Slovenije Narodne in univerzitetne knjižnice Helena Janežič.
Tanja Stankovič je bila najprej novinarka, potem pa se je odzvala klicu tujine. Najprej je odšla v London, zdaj se bo kmalu podala še na Tajsko. Moč je treba vzeti v svoje roke, poudarja. Očitno jo je, saj je skupaj s svojimi poslovnimi partnerji na Tajskem kupila kar celo letovišče. Tujina ji je bila sicer vedno blizu in v njej je vedno videla priložnost, doda.
Še nekaj kratkih novic:
Tržiški muzej je v sredo v Paviljonu NOB v Tržiču odprl fotografsko razstavo Evgena Bavčarja Svetloba knjige. Slepi fotograf, filozof in borec za pravice slepih se v tržiški galeriji predstavlja z avtorskimi fotografijami, ki jih posveča pisani besedi za tiste, ki jim je bila odvzeta pravica do svobode videnja črk. Avtor v središče svoje umetniške fotografije postavlja Braillovo pisavo, ki jo kot kulturno posebnost predstavlja na umetniških fotografijah v črno-beli tehniki. Fotografije so nastale iz zavesti videnega in vidnega ter izpričujejo lastno duhovno pripoved in ne zgolj odsev realnega, so sporočili iz Tržiškega muzeja. Doktor znanosti in dvakratni častni doktor je po zaključenem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz filozofije na pariški Sorboni z disertacijo o estetiki. Bavčar ima tudi glavne zasluge za objavo in velik uspeh slovenskih književnikov v Franciji in drugod po Evropi in ZDA.
Gledališka skupina Slovenski center Skopje bo 7. aprila nastopila na 15. Otroškem festivalu gledaliških sanj v Pionirskem domu v Ljubljani. Ob 11. uri bodo uprizorili predstavo Lenča Flenča avtorja Milana Dekleve in v režiji Angela Stojanovskega. Mentorici skupine, Olga Ravnjak Stankovič in prevajalka Maja Popovska Sotirovska, vas vljudno vabita na ogled.
Na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa na naslovu www.slokongres.com že lahko najdete vse potrebno za prijavo na 21. Tabor slovenskih otrok po svetu. Ta bo letos potekal v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka pri Kobaridu, namenjen pa je mladim rojakom od 10 do 15 leta starosti, ki živijo izven naših meja. Prijave zbirajo do 20. maja letos.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Težko bi našli še kakšno prireditev, športno ali ne, ki bi med Slovenci imela tako velik pomen kot Planica. Naši in tuji letalci se bodo v dolini pod Poncami merili še vse tja do nedelje, že danes pa smo lahko videli veliko. Planica ima velik ugled tudi v svetu, k njemu pa pripomorejo tudi številni rojaki, ki živijo v tujini. Tako smo v oddaji najprej odšli v Ameriko, kjer nas že vrsto let uspešno predstavlja dr. Jure Leskovec. Sledila je kratka predstavitev tradicionalne Likovne kolonije, ki bo v organizaciji Slovenske izseljenske matice potekala tudi letos. Posvetili smo se projektu širjenja slovenske besede med Slovenci v tujini, ob koncu oddaje pa smo, kakor pravi Tanja Stankovič, pustili sami sebi biti srečni.
Ameriško – slovenska izobraževalna fundacija je bila ustanovljena 23. februarja leta 2014 z namenom akademskega, kulturnega in gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in ZDA. Jutri bodo z že četrtim Gala dogodkom, osrednjo prireditvijo fundacije, obeležili še eno dopolnjeno leto in uspehe v njem ter se seveda ozrli tudi v prihodnost. Letos bo prireditev nekaj posebnega tudi zato, ker prvič zapušča zahodno obalo ZDA. Mojca Delač je za več informacij čez lužo poklicala prof. dr. Jureta Leskovca, izjemno uspešnega slovenskega znanstvenika, ki je tudi ustanovni član ASEFA ter član odbora direktorjev fundacije.
Čeprav je do poletja še kar nekaj časa pa se na Slovenski izseljenski matici že zelo aktivno pripravljajo tudi na poletne dogodke. Likovna kolonija za slovenske izseljenske umetnike je že tradicionalno srečanje v Sloveniji in letos bo potekala že v začetku junija, je v pogovoru z Lili Brunec povedala glavna tajnica slovenske izseljenske matice Jasmina Ilič, ki se je ozrla še k nekaterim drugim poletnim akcijam Izseljenske matice.
Tudi Slovenci, ki živijo zunaj meja naše države, radi posegajo po slovenski literaturi. Zato jim bo prav gotovo zanimiv projekt, ki so ga lani začeli v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer povečujejo dostopnost slovenskih knjig in publikacij v elektronski obliki. Projekt Širjenja slovenske besede med Slovenci v tujini je v pogovoru z Lili Brunec podrobneje predstavila vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj republike Slovenije Narodne in univerzitetne knjižnice Helena Janežič.
Tanja Stankovič je bila najprej novinarka, potem pa se je odzvala klicu tujine. Najprej je odšla v London, zdaj se bo kmalu podala še na Tajsko. Moč je treba vzeti v svoje roke, poudarja. Očitno jo je, saj je skupaj s svojimi poslovnimi partnerji na Tajskem kupila kar celo letovišče. Tujina ji je bila sicer vedno blizu in v njej je vedno videla priložnost, doda.
Še nekaj kratkih novic:
Tržiški muzej je v sredo v Paviljonu NOB v Tržiču odprl fotografsko razstavo Evgena Bavčarja Svetloba knjige. Slepi fotograf, filozof in borec za pravice slepih se v tržiški galeriji predstavlja z avtorskimi fotografijami, ki jih posveča pisani besedi za tiste, ki jim je bila odvzeta pravica do svobode videnja črk. Avtor v središče svoje umetniške fotografije postavlja Braillovo pisavo, ki jo kot kulturno posebnost predstavlja na umetniških fotografijah v črno-beli tehniki. Fotografije so nastale iz zavesti videnega in vidnega ter izpričujejo lastno duhovno pripoved in ne zgolj odsev realnega, so sporočili iz Tržiškega muzeja. Doktor znanosti in dvakratni častni doktor je po zaključenem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz filozofije na pariški Sorboni z disertacijo o estetiki. Bavčar ima tudi glavne zasluge za objavo in velik uspeh slovenskih književnikov v Franciji in drugod po Evropi in ZDA.
Gledališka skupina Slovenski center Skopje bo 7. aprila nastopila na 15. Otroškem festivalu gledaliških sanj v Pionirskem domu v Ljubljani. Ob 11. uri bodo uprizorili predstavo Lenča Flenča avtorja Milana Dekleve in v režiji Angela Stojanovskega. Mentorici skupine, Olga Ravnjak Stankovič in prevajalka Maja Popovska Sotirovska, vas vljudno vabita na ogled.
Na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa na naslovu www.slokongres.com že lahko najdete vse potrebno za prijavo na 21. Tabor slovenskih otrok po svetu. Ta bo letos potekal v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Kavka pri Kobaridu, namenjen pa je mladim rojakom od 10 do 15 leta starosti, ki živijo izven naših meja. Prijave zbirajo do 20. maja letos.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov