Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratno oddajo smo začeli s kulinariko, ki jo je z Dolenjske Nejc Šeruga popeljal v Brooklyn v New Yorku. Argentinska Slovenka Helena Klemenc je Slovenijo obiskala prvič – zaradi razstave njenih likovnih del, ki so na ogled v Zavodu Svetega Stanislava v Šentvidu. Bili smo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer so sinoči odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Ob koncu oddaje pa ste lahko slišali, kako bo Slovensko kulturno društvo Lipa iz Muenchna jutri s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja.
Nejc Šeruga prihaja iz družine, ki kulinariko dobro razume. Njegovi starši in sestra imajo turistično kmetijo z dolgo tradicijo, zato ne preseneča, da se je na področju vrhunske kulinarike želel preizkusiti tudi sam. Njegova pot je z Dolenjske vodila v ZDA, kjer je spoznal svojo ženo Maggie. Zdaj živi v Brooklynu in kuha Newyorčanom.
V Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani so sredi tedna odprli razstavo slovenske likovne umetnice Helene Klemenc iz Argentine. To je njena prva razstava v Sloveniji in sploh prvi obisk domovine njenih prednikov. V Šentvidu je na ogled 25 njenih slik v različnih tehnikah. Razstavo je obiskala tudi Lili Brunec in se s slikarko Heleno Klemenc pogovarjala o njenem ustvarjanju in tudi občutenju domovine prednikov ob prvem obisku Slovenije, beseda pa je najprej stekla o njenem likovnem izobraževanju v Buenos Airesu.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Razstava prikazuje široko ustvarjalnost Slovencev v izrednih razmerah v povezavi z izjemnimi zgodbami posameznikov, katerih poti so se srečale in prekrižale v begunstvu. Razstavo so sooblikovali trije avtorji – Helena Jaklitsch, Lenart Rihar in Helena Janežič, ki so oblikovali tudi knjigo oziroma katalog ob razstavi. Po razstavi se je skupaj s soavtorico Heleno Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice sprehodila Lili Brunec.
Slovensko kulturno društvo Lipa iz Munchna bo s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja, društvo je bilo namreč ustanovljeno 21. julija 1992. V teh letih se je spreminjalo in razvijalo, letos so pomladili tudi vodstvo društva. Nova predsednica je Daniela Zver , ki se je že rodila v Nemčiji in že vrsto let vodi tudi društveno folklorno skupino. V pogovoru z Lili Brunec je Daniela Zver nekaj več povedala o praznovanju 25. obletnice, najprej pa se je ozrla k začetkom društvenega delovanja .
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju in Univerzo v Mariboru organizira 5. Konferenco slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije. Potekala bo od četrtka, 12. do petka, 13. oktobra v Mariboru in v Ljubljani. Več informacij najdete na spletni strani www.slokongres.si.
Predmet Slovenski jezik z elementi nacionalne kulture so osnovne šole v Srbiji uvedle kot izbirni predmet v prvem in drugem razredu. Predmet je namenjen predvsem učencem, ki so pripadniki slovenske narodne manjšine v Srbiji, k pouku pa so vabljeni tudi drugi. V tem šolskem letu pouka še ne bodo izvajali, saj potekajo priprave za kakovosten začetek v naslednjem letu, so sporočili iz Nacionalnega sveta slovenske manjšine v Srbiji.
Evropski dan jezikov vsako leto praznujejo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Banjaluki. Tokrat so ga z učenci dopolnilnega pouka slovenščine obeležili v Otroški knjižnici Borik. Učenci slovenščine so učencem 6. razreda Osnovne šole Branko Ćopić predstavili pesmi slovenskih pesnikov Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze. Po recitacijah so se obiskovalci razdelili v skupine, vsaka skupina je imela »pouk« z učenci, ki se že nekaj let učijo slovenščino. Razložili so jim pomen pesmi, predstavili so jim slovensko abecedo, naučili pa so jih tudi nekaterih slovenskih besed.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo smo začeli s kulinariko, ki jo je z Dolenjske Nejc Šeruga popeljal v Brooklyn v New Yorku. Argentinska Slovenka Helena Klemenc je Slovenijo obiskala prvič – zaradi razstave njenih likovnih del, ki so na ogled v Zavodu Svetega Stanislava v Šentvidu. Bili smo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer so sinoči odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Ob koncu oddaje pa ste lahko slišali, kako bo Slovensko kulturno društvo Lipa iz Muenchna jutri s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja.
Nejc Šeruga prihaja iz družine, ki kulinariko dobro razume. Njegovi starši in sestra imajo turistično kmetijo z dolgo tradicijo, zato ne preseneča, da se je na področju vrhunske kulinarike želel preizkusiti tudi sam. Njegova pot je z Dolenjske vodila v ZDA, kjer je spoznal svojo ženo Maggie. Zdaj živi v Brooklynu in kuha Newyorčanom.
V Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani so sredi tedna odprli razstavo slovenske likovne umetnice Helene Klemenc iz Argentine. To je njena prva razstava v Sloveniji in sploh prvi obisk domovine njenih prednikov. V Šentvidu je na ogled 25 njenih slik v različnih tehnikah. Razstavo je obiskala tudi Lili Brunec in se s slikarko Heleno Klemenc pogovarjala o njenem ustvarjanju in tudi občutenju domovine prednikov ob prvem obisku Slovenije, beseda pa je najprej stekla o njenem likovnem izobraževanju v Buenos Airesu.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Razstava prikazuje široko ustvarjalnost Slovencev v izrednih razmerah v povezavi z izjemnimi zgodbami posameznikov, katerih poti so se srečale in prekrižale v begunstvu. Razstavo so sooblikovali trije avtorji – Helena Jaklitsch, Lenart Rihar in Helena Janežič, ki so oblikovali tudi knjigo oziroma katalog ob razstavi. Po razstavi se je skupaj s soavtorico Heleno Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice sprehodila Lili Brunec.
Slovensko kulturno društvo Lipa iz Munchna bo s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja, društvo je bilo namreč ustanovljeno 21. julija 1992. V teh letih se je spreminjalo in razvijalo, letos so pomladili tudi vodstvo društva. Nova predsednica je Daniela Zver , ki se je že rodila v Nemčiji in že vrsto let vodi tudi društveno folklorno skupino. V pogovoru z Lili Brunec je Daniela Zver nekaj več povedala o praznovanju 25. obletnice, najprej pa se je ozrla k začetkom društvenega delovanja .
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju in Univerzo v Mariboru organizira 5. Konferenco slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije. Potekala bo od četrtka, 12. do petka, 13. oktobra v Mariboru in v Ljubljani. Več informacij najdete na spletni strani www.slokongres.si.
Predmet Slovenski jezik z elementi nacionalne kulture so osnovne šole v Srbiji uvedle kot izbirni predmet v prvem in drugem razredu. Predmet je namenjen predvsem učencem, ki so pripadniki slovenske narodne manjšine v Srbiji, k pouku pa so vabljeni tudi drugi. V tem šolskem letu pouka še ne bodo izvajali, saj potekajo priprave za kakovosten začetek v naslednjem letu, so sporočili iz Nacionalnega sveta slovenske manjšine v Srbiji.
Evropski dan jezikov vsako leto praznujejo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Banjaluki. Tokrat so ga z učenci dopolnilnega pouka slovenščine obeležili v Otroški knjižnici Borik. Učenci slovenščine so učencem 6. razreda Osnovne šole Branko Ćopić predstavili pesmi slovenskih pesnikov Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze. Po recitacijah so se obiskovalci razdelili v skupine, vsaka skupina je imela »pouk« z učenci, ki se že nekaj let učijo slovenščino. Razložili so jim pomen pesmi, predstavili so jim slovensko abecedo, naučili pa so jih tudi nekaterih slovenskih besed.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov