Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratno oddajo smo začeli s kulinariko, ki jo je z Dolenjske Nejc Šeruga popeljal v Brooklyn v New Yorku. Argentinska Slovenka Helena Klemenc je Slovenijo obiskala prvič – zaradi razstave njenih likovnih del, ki so na ogled v Zavodu Svetega Stanislava v Šentvidu. Bili smo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer so sinoči odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Ob koncu oddaje pa ste lahko slišali, kako bo Slovensko kulturno društvo Lipa iz Muenchna jutri s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja.
Nejc Šeruga prihaja iz družine, ki kulinariko dobro razume. Njegovi starši in sestra imajo turistično kmetijo z dolgo tradicijo, zato ne preseneča, da se je na področju vrhunske kulinarike želel preizkusiti tudi sam. Njegova pot je z Dolenjske vodila v ZDA, kjer je spoznal svojo ženo Maggie. Zdaj živi v Brooklynu in kuha Newyorčanom.
V Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani so sredi tedna odprli razstavo slovenske likovne umetnice Helene Klemenc iz Argentine. To je njena prva razstava v Sloveniji in sploh prvi obisk domovine njenih prednikov. V Šentvidu je na ogled 25 njenih slik v različnih tehnikah. Razstavo je obiskala tudi Lili Brunec in se s slikarko Heleno Klemenc pogovarjala o njenem ustvarjanju in tudi občutenju domovine prednikov ob prvem obisku Slovenije, beseda pa je najprej stekla o njenem likovnem izobraževanju v Buenos Airesu.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Razstava prikazuje široko ustvarjalnost Slovencev v izrednih razmerah v povezavi z izjemnimi zgodbami posameznikov, katerih poti so se srečale in prekrižale v begunstvu. Razstavo so sooblikovali trije avtorji – Helena Jaklitsch, Lenart Rihar in Helena Janežič, ki so oblikovali tudi knjigo oziroma katalog ob razstavi. Po razstavi se je skupaj s soavtorico Heleno Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice sprehodila Lili Brunec.
Slovensko kulturno društvo Lipa iz Munchna bo s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja, društvo je bilo namreč ustanovljeno 21. julija 1992. V teh letih se je spreminjalo in razvijalo, letos so pomladili tudi vodstvo društva. Nova predsednica je Daniela Zver , ki se je že rodila v Nemčiji in že vrsto let vodi tudi društveno folklorno skupino. V pogovoru z Lili Brunec je Daniela Zver nekaj več povedala o praznovanju 25. obletnice, najprej pa se je ozrla k začetkom društvenega delovanja .
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju in Univerzo v Mariboru organizira 5. Konferenco slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije. Potekala bo od četrtka, 12. do petka, 13. oktobra v Mariboru in v Ljubljani. Več informacij najdete na spletni strani www.slokongres.si.
Predmet Slovenski jezik z elementi nacionalne kulture so osnovne šole v Srbiji uvedle kot izbirni predmet v prvem in drugem razredu. Predmet je namenjen predvsem učencem, ki so pripadniki slovenske narodne manjšine v Srbiji, k pouku pa so vabljeni tudi drugi. V tem šolskem letu pouka še ne bodo izvajali, saj potekajo priprave za kakovosten začetek v naslednjem letu, so sporočili iz Nacionalnega sveta slovenske manjšine v Srbiji.
Evropski dan jezikov vsako leto praznujejo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Banjaluki. Tokrat so ga z učenci dopolnilnega pouka slovenščine obeležili v Otroški knjižnici Borik. Učenci slovenščine so učencem 6. razreda Osnovne šole Branko Ćopić predstavili pesmi slovenskih pesnikov Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze. Po recitacijah so se obiskovalci razdelili v skupine, vsaka skupina je imela »pouk« z učenci, ki se že nekaj let učijo slovenščino. Razložili so jim pomen pesmi, predstavili so jim slovensko abecedo, naučili pa so jih tudi nekaterih slovenskih besed.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo smo začeli s kulinariko, ki jo je z Dolenjske Nejc Šeruga popeljal v Brooklyn v New Yorku. Argentinska Slovenka Helena Klemenc je Slovenijo obiskala prvič – zaradi razstave njenih likovnih del, ki so na ogled v Zavodu Svetega Stanislava v Šentvidu. Bili smo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer so sinoči odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Ob koncu oddaje pa ste lahko slišali, kako bo Slovensko kulturno društvo Lipa iz Muenchna jutri s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja.
Nejc Šeruga prihaja iz družine, ki kulinariko dobro razume. Njegovi starši in sestra imajo turistično kmetijo z dolgo tradicijo, zato ne preseneča, da se je na področju vrhunske kulinarike želel preizkusiti tudi sam. Njegova pot je z Dolenjske vodila v ZDA, kjer je spoznal svojo ženo Maggie. Zdaj živi v Brooklynu in kuha Newyorčanom.
V Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani so sredi tedna odprli razstavo slovenske likovne umetnice Helene Klemenc iz Argentine. To je njena prva razstava v Sloveniji in sploh prvi obisk domovine njenih prednikov. V Šentvidu je na ogled 25 njenih slik v različnih tehnikah. Razstavo je obiskala tudi Lili Brunec in se s slikarko Heleno Klemenc pogovarjala o njenem ustvarjanju in tudi občutenju domovine prednikov ob prvem obisku Slovenije, beseda pa je najprej stekla o njenem likovnem izobraževanju v Buenos Airesu.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Razstava prikazuje široko ustvarjalnost Slovencev v izrednih razmerah v povezavi z izjemnimi zgodbami posameznikov, katerih poti so se srečale in prekrižale v begunstvu. Razstavo so sooblikovali trije avtorji – Helena Jaklitsch, Lenart Rihar in Helena Janežič, ki so oblikovali tudi knjigo oziroma katalog ob razstavi. Po razstavi se je skupaj s soavtorico Heleno Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice sprehodila Lili Brunec.
Slovensko kulturno društvo Lipa iz Munchna bo s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja, društvo je bilo namreč ustanovljeno 21. julija 1992. V teh letih se je spreminjalo in razvijalo, letos so pomladili tudi vodstvo društva. Nova predsednica je Daniela Zver , ki se je že rodila v Nemčiji in že vrsto let vodi tudi društveno folklorno skupino. V pogovoru z Lili Brunec je Daniela Zver nekaj več povedala o praznovanju 25. obletnice, najprej pa se je ozrla k začetkom društvenega delovanja .
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju in Univerzo v Mariboru organizira 5. Konferenco slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije. Potekala bo od četrtka, 12. do petka, 13. oktobra v Mariboru in v Ljubljani. Več informacij najdete na spletni strani www.slokongres.si.
Predmet Slovenski jezik z elementi nacionalne kulture so osnovne šole v Srbiji uvedle kot izbirni predmet v prvem in drugem razredu. Predmet je namenjen predvsem učencem, ki so pripadniki slovenske narodne manjšine v Srbiji, k pouku pa so vabljeni tudi drugi. V tem šolskem letu pouka še ne bodo izvajali, saj potekajo priprave za kakovosten začetek v naslednjem letu, so sporočili iz Nacionalnega sveta slovenske manjšine v Srbiji.
Evropski dan jezikov vsako leto praznujejo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Banjaluki. Tokrat so ga z učenci dopolnilnega pouka slovenščine obeležili v Otroški knjižnici Borik. Učenci slovenščine so učencem 6. razreda Osnovne šole Branko Ćopić predstavili pesmi slovenskih pesnikov Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze. Po recitacijah so se obiskovalci razdelili v skupine, vsaka skupina je imela »pouk« z učenci, ki se že nekaj let učijo slovenščino. Razložili so jim pomen pesmi, predstavili so jim slovensko abecedo, naučili pa so jih tudi nekaterih slovenskih besed.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov