Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratno oddajo smo začeli s kulinariko, ki jo je z Dolenjske Nejc Šeruga popeljal v Brooklyn v New Yorku. Argentinska Slovenka Helena Klemenc je Slovenijo obiskala prvič – zaradi razstave njenih likovnih del, ki so na ogled v Zavodu Svetega Stanislava v Šentvidu. Bili smo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer so sinoči odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Ob koncu oddaje pa ste lahko slišali, kako bo Slovensko kulturno društvo Lipa iz Muenchna jutri s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja.
Nejc Šeruga prihaja iz družine, ki kulinariko dobro razume. Njegovi starši in sestra imajo turistično kmetijo z dolgo tradicijo, zato ne preseneča, da se je na področju vrhunske kulinarike želel preizkusiti tudi sam. Njegova pot je z Dolenjske vodila v ZDA, kjer je spoznal svojo ženo Maggie. Zdaj živi v Brooklynu in kuha Newyorčanom.
V Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani so sredi tedna odprli razstavo slovenske likovne umetnice Helene Klemenc iz Argentine. To je njena prva razstava v Sloveniji in sploh prvi obisk domovine njenih prednikov. V Šentvidu je na ogled 25 njenih slik v različnih tehnikah. Razstavo je obiskala tudi Lili Brunec in se s slikarko Heleno Klemenc pogovarjala o njenem ustvarjanju in tudi občutenju domovine prednikov ob prvem obisku Slovenije, beseda pa je najprej stekla o njenem likovnem izobraževanju v Buenos Airesu.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Razstava prikazuje široko ustvarjalnost Slovencev v izrednih razmerah v povezavi z izjemnimi zgodbami posameznikov, katerih poti so se srečale in prekrižale v begunstvu. Razstavo so sooblikovali trije avtorji – Helena Jaklitsch, Lenart Rihar in Helena Janežič, ki so oblikovali tudi knjigo oziroma katalog ob razstavi. Po razstavi se je skupaj s soavtorico Heleno Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice sprehodila Lili Brunec.
Slovensko kulturno društvo Lipa iz Munchna bo s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja, društvo je bilo namreč ustanovljeno 21. julija 1992. V teh letih se je spreminjalo in razvijalo, letos so pomladili tudi vodstvo društva. Nova predsednica je Daniela Zver , ki se je že rodila v Nemčiji in že vrsto let vodi tudi društveno folklorno skupino. V pogovoru z Lili Brunec je Daniela Zver nekaj več povedala o praznovanju 25. obletnice, najprej pa se je ozrla k začetkom društvenega delovanja .
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju in Univerzo v Mariboru organizira 5. Konferenco slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije. Potekala bo od četrtka, 12. do petka, 13. oktobra v Mariboru in v Ljubljani. Več informacij najdete na spletni strani www.slokongres.si.
Predmet Slovenski jezik z elementi nacionalne kulture so osnovne šole v Srbiji uvedle kot izbirni predmet v prvem in drugem razredu. Predmet je namenjen predvsem učencem, ki so pripadniki slovenske narodne manjšine v Srbiji, k pouku pa so vabljeni tudi drugi. V tem šolskem letu pouka še ne bodo izvajali, saj potekajo priprave za kakovosten začetek v naslednjem letu, so sporočili iz Nacionalnega sveta slovenske manjšine v Srbiji.
Evropski dan jezikov vsako leto praznujejo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Banjaluki. Tokrat so ga z učenci dopolnilnega pouka slovenščine obeležili v Otroški knjižnici Borik. Učenci slovenščine so učencem 6. razreda Osnovne šole Branko Ćopić predstavili pesmi slovenskih pesnikov Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze. Po recitacijah so se obiskovalci razdelili v skupine, vsaka skupina je imela »pouk« z učenci, ki se že nekaj let učijo slovenščino. Razložili so jim pomen pesmi, predstavili so jim slovensko abecedo, naučili pa so jih tudi nekaterih slovenskih besed.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo smo začeli s kulinariko, ki jo je z Dolenjske Nejc Šeruga popeljal v Brooklyn v New Yorku. Argentinska Slovenka Helena Klemenc je Slovenijo obiskala prvič – zaradi razstave njenih likovnih del, ki so na ogled v Zavodu Svetega Stanislava v Šentvidu. Bili smo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer so sinoči odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Ob koncu oddaje pa ste lahko slišali, kako bo Slovensko kulturno društvo Lipa iz Muenchna jutri s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja.
Nejc Šeruga prihaja iz družine, ki kulinariko dobro razume. Njegovi starši in sestra imajo turistično kmetijo z dolgo tradicijo, zato ne preseneča, da se je na področju vrhunske kulinarike želel preizkusiti tudi sam. Njegova pot je z Dolenjske vodila v ZDA, kjer je spoznal svojo ženo Maggie. Zdaj živi v Brooklynu in kuha Newyorčanom.
V Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani so sredi tedna odprli razstavo slovenske likovne umetnice Helene Klemenc iz Argentine. To je njena prva razstava v Sloveniji in sploh prvi obisk domovine njenih prednikov. V Šentvidu je na ogled 25 njenih slik v različnih tehnikah. Razstavo je obiskala tudi Lili Brunec in se s slikarko Heleno Klemenc pogovarjala o njenem ustvarjanju in tudi občutenju domovine prednikov ob prvem obisku Slovenije, beseda pa je najprej stekla o njenem likovnem izobraževanju v Buenos Airesu.
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z naslovom Rojstvo novih domovin o bogati ustvarjalnosti slovenskih beguncev v obdobju od leta 1945 do leta 1948 v Italiji in Avstriji. Razstava prikazuje široko ustvarjalnost Slovencev v izrednih razmerah v povezavi z izjemnimi zgodbami posameznikov, katerih poti so se srečale in prekrižale v begunstvu. Razstavo so sooblikovali trije avtorji – Helena Jaklitsch, Lenart Rihar in Helena Janežič, ki so oblikovali tudi knjigo oziroma katalog ob razstavi. Po razstavi se je skupaj s soavtorico Heleno Janežič iz Narodne in univerzitetne knjižnice sprehodila Lili Brunec.
Slovensko kulturno društvo Lipa iz Munchna bo s kulturno zabavno prireditvijo zaznamovalo 25 obletnico delovanja, društvo je bilo namreč ustanovljeno 21. julija 1992. V teh letih se je spreminjalo in razvijalo, letos so pomladili tudi vodstvo društva. Nova predsednica je Daniela Zver , ki se je že rodila v Nemčiji in že vrsto let vodi tudi društveno folklorno skupino. V pogovoru z Lili Brunec je Daniela Zver nekaj več povedala o praznovanju 25. obletnice, najprej pa se je ozrla k začetkom društvenega delovanja .
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju in Univerzo v Mariboru organizira 5. Konferenco slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije. Potekala bo od četrtka, 12. do petka, 13. oktobra v Mariboru in v Ljubljani. Več informacij najdete na spletni strani www.slokongres.si.
Predmet Slovenski jezik z elementi nacionalne kulture so osnovne šole v Srbiji uvedle kot izbirni predmet v prvem in drugem razredu. Predmet je namenjen predvsem učencem, ki so pripadniki slovenske narodne manjšine v Srbiji, k pouku pa so vabljeni tudi drugi. V tem šolskem letu pouka še ne bodo izvajali, saj potekajo priprave za kakovosten začetek v naslednjem letu, so sporočili iz Nacionalnega sveta slovenske manjšine v Srbiji.
Evropski dan jezikov vsako leto praznujejo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici v Banjaluki. Tokrat so ga z učenci dopolnilnega pouka slovenščine obeležili v Otroški knjižnici Borik. Učenci slovenščine so učencem 6. razreda Osnovne šole Branko Ćopić predstavili pesmi slovenskih pesnikov Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze. Po recitacijah so se obiskovalci razdelili v skupine, vsaka skupina je imela »pouk« z učenci, ki se že nekaj let učijo slovenščino. Razložili so jim pomen pesmi, predstavili so jim slovensko abecedo, naučili pa so jih tudi nekaterih slovenskih besed.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov