Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slavka Baranjo iz Murske Sobote so označili za ambasadorja vseh prebivalcev Slovenije v ZDA
Vlade še zmerom nimamo, vreme je še vedno najbolj podobno monsunskemu in nogometno svetovno prvenstvo se nadaljuje. Ko ga bo konec se utegne zgoditi, da bo javnost spet začelo zanimati, kdo in kako bo vodil našo državo v prihodnosti. Ampak do finala je še devet dni in do takrat vam tudi v oddaji Slovencem po svetu ne bomo kvarili razpoloženja z novicami, ki jih kot Godota čakamo že vse od volitev.
Najprej ste slišali, kako je Slavko Baranja pred 20 leti zaradi ljubezni odšel v New York, kjer je pred kratkim spoznal Luko Dončiča in navdušil ameriške novinarje. Obiskali smo 25. tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu ter se pogovarjali z mladimi Slovenci, ki so se vrnili domov. Pogovarjali pa smo se tudi Marijo Prelesnik, predsednico slovenskega društva, ki deluje v Ontariu.
Nogomet je del vsakdana Slavka Baranje iz New Yorka, ki je naselje Pušča v Murski Soboti pred dobrimi 20 leti zaradi ljubezni zamenjal za življenje v velikem jabolku. Športnik po duši je bil prisoten na nedavnem naboru severnoameriške košarkarske NBA in tam spoznal Luko Dončiča. Ob tem je tako navdušil novinarja New York Timesa, da je Slavka označil za ambasadorja vseh prebivalcev 2 milijonske države, ki so tisti večer Luki želeli dobro uvrstitev. Enisa Brizani ga je najprej vprašala kako se spominja selitve v drugo okolje oziroma v drugo državo.
Pred 25 leti je novonastalo društvo Slovenija v svetu prvič organiziralo javno tribuno, na kateri so izseljenci po skoraj petdesetih letih predstavili domovini svoje zgodbe. Društvo so ustanovili mladi Slovenci, rojeni v Argentini, ki so se ob osamosvojitvi Slovenije vrnili domov in tukaj tudi ostali. Zadnja leta se trend žal obrača, pravijo, vedno več mladih iz Slovenije odhaja, namesto da bi bilo obratno. Zato so temo letošnjega, že 25. tabora poimenovali Cilj – Slovenija.
Marija Prelesnik živi v Kanadi že pol stoletja. Tja je odšla zaradi dela, si ustvarila dom in družino, Slovenije pa ni nikoli pozabila. Dejavno se je že kmalu po prihodu vključila v slovensko skupnost, zdaj je že več let tudi predsednica slovenskega društva, ki deluje v Ontariu. Z Marijo Prelesnik se je pogovarjala Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Državna sekretarka dr. Aleksandra Pivec se je 2. julija 2018 udeležila slavnostnih otvoritev 13. Mladinske poletne šole slovenskega jezika in 37. Poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani. Izjemno razveseljivo je dejstvo, da Poletni šoli vzbujata veliko zanimanje za učenje slovenskega jezika in preživljanje počitniškega časa v Sloveniji. Udeleženci Mladinske poletne šole prihajajo iz 24 držav ter tvorijo skupino 145 mladih od 12 do 18 let. O obeh poletnih šolah bomo poročali tudi v prihodnjih oddajah.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 27. junija 2018, dr. Antonu Jurgetzu podelil priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za njegovo dolgoletno prizadevanje za povezovanje nemške dežele Bavarske s Slovenijo. Dr. Jurgetz je priznanje prejel v Cirkulanah, njegovi domači občini, ob navzočnosti tamkajšnjega župana Janeza Jurgeca.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slavka Baranjo iz Murske Sobote so označili za ambasadorja vseh prebivalcev Slovenije v ZDA
Vlade še zmerom nimamo, vreme je še vedno najbolj podobno monsunskemu in nogometno svetovno prvenstvo se nadaljuje. Ko ga bo konec se utegne zgoditi, da bo javnost spet začelo zanimati, kdo in kako bo vodil našo državo v prihodnosti. Ampak do finala je še devet dni in do takrat vam tudi v oddaji Slovencem po svetu ne bomo kvarili razpoloženja z novicami, ki jih kot Godota čakamo že vse od volitev.
Najprej ste slišali, kako je Slavko Baranja pred 20 leti zaradi ljubezni odšel v New York, kjer je pred kratkim spoznal Luko Dončiča in navdušil ameriške novinarje. Obiskali smo 25. tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu ter se pogovarjali z mladimi Slovenci, ki so se vrnili domov. Pogovarjali pa smo se tudi Marijo Prelesnik, predsednico slovenskega društva, ki deluje v Ontariu.
Nogomet je del vsakdana Slavka Baranje iz New Yorka, ki je naselje Pušča v Murski Soboti pred dobrimi 20 leti zaradi ljubezni zamenjal za življenje v velikem jabolku. Športnik po duši je bil prisoten na nedavnem naboru severnoameriške košarkarske NBA in tam spoznal Luko Dončiča. Ob tem je tako navdušil novinarja New York Timesa, da je Slavka označil za ambasadorja vseh prebivalcev 2 milijonske države, ki so tisti večer Luki želeli dobro uvrstitev. Enisa Brizani ga je najprej vprašala kako se spominja selitve v drugo okolje oziroma v drugo državo.
Pred 25 leti je novonastalo društvo Slovenija v svetu prvič organiziralo javno tribuno, na kateri so izseljenci po skoraj petdesetih letih predstavili domovini svoje zgodbe. Društvo so ustanovili mladi Slovenci, rojeni v Argentini, ki so se ob osamosvojitvi Slovenije vrnili domov in tukaj tudi ostali. Zadnja leta se trend žal obrača, pravijo, vedno več mladih iz Slovenije odhaja, namesto da bi bilo obratno. Zato so temo letošnjega, že 25. tabora poimenovali Cilj – Slovenija.
Marija Prelesnik živi v Kanadi že pol stoletja. Tja je odšla zaradi dela, si ustvarila dom in družino, Slovenije pa ni nikoli pozabila. Dejavno se je že kmalu po prihodu vključila v slovensko skupnost, zdaj je že več let tudi predsednica slovenskega društva, ki deluje v Ontariu. Z Marijo Prelesnik se je pogovarjala Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Državna sekretarka dr. Aleksandra Pivec se je 2. julija 2018 udeležila slavnostnih otvoritev 13. Mladinske poletne šole slovenskega jezika in 37. Poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani. Izjemno razveseljivo je dejstvo, da Poletni šoli vzbujata veliko zanimanje za učenje slovenskega jezika in preživljanje počitniškega časa v Sloveniji. Udeleženci Mladinske poletne šole prihajajo iz 24 držav ter tvorijo skupino 145 mladih od 12 do 18 let. O obeh poletnih šolah bomo poročali tudi v prihodnjih oddajah.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 27. junija 2018, dr. Antonu Jurgetzu podelil priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za njegovo dolgoletno prizadevanje za povezovanje nemške dežele Bavarske s Slovenijo. Dr. Jurgetz je priznanje prejel v Cirkulanah, njegovi domači občini, ob navzočnosti tamkajšnjega župana Janeza Jurgeca.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov