Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slavka Baranjo iz Murske Sobote so označili za ambasadorja vseh prebivalcev Slovenije v ZDA
Vlade še zmerom nimamo, vreme je še vedno najbolj podobno monsunskemu in nogometno svetovno prvenstvo se nadaljuje. Ko ga bo konec se utegne zgoditi, da bo javnost spet začelo zanimati, kdo in kako bo vodil našo državo v prihodnosti. Ampak do finala je še devet dni in do takrat vam tudi v oddaji Slovencem po svetu ne bomo kvarili razpoloženja z novicami, ki jih kot Godota čakamo že vse od volitev.
Najprej ste slišali, kako je Slavko Baranja pred 20 leti zaradi ljubezni odšel v New York, kjer je pred kratkim spoznal Luko Dončiča in navdušil ameriške novinarje. Obiskali smo 25. tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu ter se pogovarjali z mladimi Slovenci, ki so se vrnili domov. Pogovarjali pa smo se tudi Marijo Prelesnik, predsednico slovenskega društva, ki deluje v Ontariu.
Nogomet je del vsakdana Slavka Baranje iz New Yorka, ki je naselje Pušča v Murski Soboti pred dobrimi 20 leti zaradi ljubezni zamenjal za življenje v velikem jabolku. Športnik po duši je bil prisoten na nedavnem naboru severnoameriške košarkarske NBA in tam spoznal Luko Dončiča. Ob tem je tako navdušil novinarja New York Timesa, da je Slavka označil za ambasadorja vseh prebivalcev 2 milijonske države, ki so tisti večer Luki želeli dobro uvrstitev. Enisa Brizani ga je najprej vprašala kako se spominja selitve v drugo okolje oziroma v drugo državo.
Pred 25 leti je novonastalo društvo Slovenija v svetu prvič organiziralo javno tribuno, na kateri so izseljenci po skoraj petdesetih letih predstavili domovini svoje zgodbe. Društvo so ustanovili mladi Slovenci, rojeni v Argentini, ki so se ob osamosvojitvi Slovenije vrnili domov in tukaj tudi ostali. Zadnja leta se trend žal obrača, pravijo, vedno več mladih iz Slovenije odhaja, namesto da bi bilo obratno. Zato so temo letošnjega, že 25. tabora poimenovali Cilj – Slovenija.
Marija Prelesnik živi v Kanadi že pol stoletja. Tja je odšla zaradi dela, si ustvarila dom in družino, Slovenije pa ni nikoli pozabila. Dejavno se je že kmalu po prihodu vključila v slovensko skupnost, zdaj je že več let tudi predsednica slovenskega društva, ki deluje v Ontariu. Z Marijo Prelesnik se je pogovarjala Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Državna sekretarka dr. Aleksandra Pivec se je 2. julija 2018 udeležila slavnostnih otvoritev 13. Mladinske poletne šole slovenskega jezika in 37. Poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani. Izjemno razveseljivo je dejstvo, da Poletni šoli vzbujata veliko zanimanje za učenje slovenskega jezika in preživljanje počitniškega časa v Sloveniji. Udeleženci Mladinske poletne šole prihajajo iz 24 držav ter tvorijo skupino 145 mladih od 12 do 18 let. O obeh poletnih šolah bomo poročali tudi v prihodnjih oddajah.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 27. junija 2018, dr. Antonu Jurgetzu podelil priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za njegovo dolgoletno prizadevanje za povezovanje nemške dežele Bavarske s Slovenijo. Dr. Jurgetz je priznanje prejel v Cirkulanah, njegovi domači občini, ob navzočnosti tamkajšnjega župana Janeza Jurgeca.
881 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slavka Baranjo iz Murske Sobote so označili za ambasadorja vseh prebivalcev Slovenije v ZDA
Vlade še zmerom nimamo, vreme je še vedno najbolj podobno monsunskemu in nogometno svetovno prvenstvo se nadaljuje. Ko ga bo konec se utegne zgoditi, da bo javnost spet začelo zanimati, kdo in kako bo vodil našo državo v prihodnosti. Ampak do finala je še devet dni in do takrat vam tudi v oddaji Slovencem po svetu ne bomo kvarili razpoloženja z novicami, ki jih kot Godota čakamo že vse od volitev.
Najprej ste slišali, kako je Slavko Baranja pred 20 leti zaradi ljubezni odšel v New York, kjer je pred kratkim spoznal Luko Dončiča in navdušil ameriške novinarje. Obiskali smo 25. tabor izseljenskega društva Slovenija v svetu ter se pogovarjali z mladimi Slovenci, ki so se vrnili domov. Pogovarjali pa smo se tudi Marijo Prelesnik, predsednico slovenskega društva, ki deluje v Ontariu.
Nogomet je del vsakdana Slavka Baranje iz New Yorka, ki je naselje Pušča v Murski Soboti pred dobrimi 20 leti zaradi ljubezni zamenjal za življenje v velikem jabolku. Športnik po duši je bil prisoten na nedavnem naboru severnoameriške košarkarske NBA in tam spoznal Luko Dončiča. Ob tem je tako navdušil novinarja New York Timesa, da je Slavka označil za ambasadorja vseh prebivalcev 2 milijonske države, ki so tisti večer Luki želeli dobro uvrstitev. Enisa Brizani ga je najprej vprašala kako se spominja selitve v drugo okolje oziroma v drugo državo.
Pred 25 leti je novonastalo društvo Slovenija v svetu prvič organiziralo javno tribuno, na kateri so izseljenci po skoraj petdesetih letih predstavili domovini svoje zgodbe. Društvo so ustanovili mladi Slovenci, rojeni v Argentini, ki so se ob osamosvojitvi Slovenije vrnili domov in tukaj tudi ostali. Zadnja leta se trend žal obrača, pravijo, vedno več mladih iz Slovenije odhaja, namesto da bi bilo obratno. Zato so temo letošnjega, že 25. tabora poimenovali Cilj – Slovenija.
Marija Prelesnik živi v Kanadi že pol stoletja. Tja je odšla zaradi dela, si ustvarila dom in družino, Slovenije pa ni nikoli pozabila. Dejavno se je že kmalu po prihodu vključila v slovensko skupnost, zdaj je že več let tudi predsednica slovenskega društva, ki deluje v Ontariu. Z Marijo Prelesnik se je pogovarjala Lili Brunec.
Še nekaj kratkih novic:
Državna sekretarka dr. Aleksandra Pivec se je 2. julija 2018 udeležila slavnostnih otvoritev 13. Mladinske poletne šole slovenskega jezika in 37. Poletne šole slovenskega jezika v Ljubljani. Izjemno razveseljivo je dejstvo, da Poletni šoli vzbujata veliko zanimanje za učenje slovenskega jezika in preživljanje počitniškega časa v Sloveniji. Udeleženci Mladinske poletne šole prihajajo iz 24 držav ter tvorijo skupino 145 mladih od 12 do 18 let. O obeh poletnih šolah bomo poročali tudi v prihodnjih oddajah.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 27. junija 2018, dr. Antonu Jurgetzu podelil priznanje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za njegovo dolgoletno prizadevanje za povezovanje nemške dežele Bavarske s Slovenijo. Dr. Jurgetz je priznanje prejel v Cirkulanah, njegovi domači občini, ob navzočnosti tamkajšnjega župana Janeza Jurgeca.
Ta konec tedna bomo znova premaknili urine kazalce. A kot kaže, bomo s tem početjem kmalu prenehali, poslanci Evropskega parlamenta so namreč podprli ukinitev premika ure dvakrat na leto. Države članice EU, ki se bodo odločile ostati na poletnem času, bodo tako uro nazadnje premaknile konec marca 2021, države članice, ki bodo ostale na zimskem času, pa oktobra 2020. Kot kaže, bo Slovenija ostala na zimskem času, ki ga uporabljajo tudi vse naše sosede. Edina, ki naj bi imela poletni čas skozi vse leto, je le naša južna soseda Hrvaška. V današnji oddaji pa bomo gostili enega sogovornika, ki prihaja iz našega časovnega pasu ter dve sogovornici, ki prihajata iz države, pred katero imamo štiri ure časovne prednosti. Zvone Kokalj prihaja iz Nemčije in se že vse življenje trudi pomagati Slovencem, ki živijo v tej državi. Kako ga je pot pripeljala tja in kako pomaga, boste izvedeli po prvi skladbi. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z dvema učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine, ki prihajata iz Argentine. Zvone Kokalj v Nemčiji živi že zelo dolgo. Njegova zgodba je nadvse zanimiva, saj s svojim delom pomaga v Nemčijo izseljenim Slovencem že vse življenje. Seveda me je zanimalo, kako. A mi je Zvone povedal, da ima vsaka zgodba svoj začetek in da se je za razumevanje celote treba vrniti prav tja. V drugem delu oddaje sva vam z Mojco Delač pripravila dva pogovora z učiteljicama dopolnilnega pouka Slovenščine iz Argentine. Natasha Grohar je doma v Buenos Airesu. Letos februarja se je udeležila seminarja za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Ob zaključku seminarja sva pogovor začela z vprašanjem, kakšen je recept argentinskih staršev za učenje Slovenščine njihovih otrok. V drugi zgodbi z letošnjega seminarja slovenščine za učiteljice in učitelje iz čezoceanskih držav pa z Mojco Delač in zgodbo njene sogovornice zavijamo v prostrano Patagonijo. Še nekaj kratkih novic: Slovenci na Finskem pripravljajo jutri spomladansko srečanje. Začelo se bo ob 15. uri, program srečanja pa so pripravili učenci dopolnilnega pouka Slovenščine iz Helsinkov. Ob tem dodajmo še to, da je pouk Slovenščine pod vodstvom Lene Vastl začel delovati v treh starostnih skupinah. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Finskem. V torek so prav tako na Finskem obeležili 20. obletnico Finsko-slovenskega društva prijateljstva v Helsinkih. Slovesnosti se je udeležil tudi novi Slovenski veleposlanik iz Kopenhagna, Edin Skrt. Pred tem je veleposlanik obiskal tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom učiteljice Lena Vastl. V Sarajevu so se končali tretji Dnevi sodobnega slovenskega filma v organizaciji Slovenskega društva Cankar Sarajevo, Lektorata slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Sarajevu in Slovenskega filmskega centra. Filmi so s svojo izpovedno močjo in kvaliteto zaznamovali slovensko filmsko produkcijo, osvojili pa so ne le slovenskega občinstva, temveč se odmevno predstavljajo tudi na festivalih po svetu. 23. tabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov