Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija doživlja veliko promocijo na področjih znanosti in športa
Luka Dončič, verjetno ta hip poleg prve dame Melanie Trump in hokejista Anžeta Kopitarja najbolj priljubljeni Slovenec v ZDA, ni bil izbran v prvo peterko tekme zvest košarkarske lige NBA. 19 letnik sicer še lahko dobi priložnost na tekmi, o čemur pa ne odločajo več gledalci, ampak trenerja obeh moštev. Ne glede na vse pa tudi zaradi njega Slovenija v Ameriki postaja vedno bolj prepoznavna. V oddaji ste lahko izvedeli, kako k prepoznavnosti naše države prispevajo tudi drugi Slovenci po vsem svetu. Pogovarjali smo se z dvema doktorjema, ki ju je kariera popeljala daleč od domovine – Vesno Lavtižar na Japonsko, Žigo Maleka pa nekoliko bližje, na Nizozemsko. Oba povezuje okolje, ki mu posvečata svojo poklicno pozornost. Tomaž Tišler, predsednik Slovenskega društva Triglav v Zurichu pa nam je zaupal, kakšne načrte ima društvo v letošnjem letu.
Dr. Žiga Malek je trenutno postdoktorski raziskovalec na Inštitutu za okoljske znanosti na Vrije Universiteit (UNIVERZI FRAJE) v Amsterdamu. Nizozemska pa ni prva tuja dežela, ki jo delovno in življenjsko spoznava od blizu, saj se je v tujino odpravil že na doktorski študij, ki ga je zaključil na Univerzi na Dunaju. Vseskozi pa je okolje, zlasti zemeljsko površje tisto, kar žene njegovo raziskovalno radovednost. Ob vsem tem pa se seveda piše tudi zgodba izkušenj onkraj meje domovine in domače Kranjske Gore. Dr. Žiga Malek je tudi avtor raziskave o internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva znotraj društva VTIS. Tudi o tem je spregovoril v pogovoru z Mojco Delač, ki ga je povabila v naš radijski studio.
Doktorica Vesna Lavtižar oziroma Haruko, kakor ji pravijo v Kobeju na Japonskem, kjer živi, je že bila gostja naše oddaje. Pred nekaj tedni je bila ponovno na obisku v Sloveniji in nazaj na Japonsko je odšla z občutki, o katerih smo se z njo pogovarjali tokrat. Vendar smo jo za tiste poslušalce, ki Haruko še ne poznajo, najprej vprašali, kako je na Japonsko sploh prišla.
Slovensko planinsko društvo Triglav v Zurichu sodi med najmočnejša slovenska društva v Švici. Slovenski rojaki s tega območja slovenstvo od leta 1971 ohranjajo preko številnih društvenih dejavnosti in prireditev. V začetku leta pripravijo občni zbor, na katerem začrtajo smernice delovanja in potrdijo program letnih prireditev. Tako je bilo v Zurichu tudi minuli konec tedna, je v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik društva Triglav Tomaž Tišler.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport sta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji organizirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar poteka od 23. januarja do 1. februarja v Šempetru pri Gorici, Gorici in v Ljubljani. Seminarja se udeležuje 17 oseb iz Argentine, Kanade, Egipta in Avstralije.
Muzejsko društvo Škofja Loka je ob 30. obletnici smrti dr. Tineta Debeljaka priredilo Blaznikov večer – OBISK SLOVENCEV V ARGENTINI, ki je potekal v sredo, 23. januarja v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Nepozabna doživetja je z obiskovalci delil Aleksander Igličar, ki je v zadnjih sedmih letih trikrat obiskal Slovence v daljni deželi na južni polobli, med njimi tudi mnoge Ločane in izseljence iz Selške in Poljanske doline.
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.
886 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenija doživlja veliko promocijo na področjih znanosti in športa
Luka Dončič, verjetno ta hip poleg prve dame Melanie Trump in hokejista Anžeta Kopitarja najbolj priljubljeni Slovenec v ZDA, ni bil izbran v prvo peterko tekme zvest košarkarske lige NBA. 19 letnik sicer še lahko dobi priložnost na tekmi, o čemur pa ne odločajo več gledalci, ampak trenerja obeh moštev. Ne glede na vse pa tudi zaradi njega Slovenija v Ameriki postaja vedno bolj prepoznavna. V oddaji ste lahko izvedeli, kako k prepoznavnosti naše države prispevajo tudi drugi Slovenci po vsem svetu. Pogovarjali smo se z dvema doktorjema, ki ju je kariera popeljala daleč od domovine – Vesno Lavtižar na Japonsko, Žigo Maleka pa nekoliko bližje, na Nizozemsko. Oba povezuje okolje, ki mu posvečata svojo poklicno pozornost. Tomaž Tišler, predsednik Slovenskega društva Triglav v Zurichu pa nam je zaupal, kakšne načrte ima društvo v letošnjem letu.
Dr. Žiga Malek je trenutno postdoktorski raziskovalec na Inštitutu za okoljske znanosti na Vrije Universiteit (UNIVERZI FRAJE) v Amsterdamu. Nizozemska pa ni prva tuja dežela, ki jo delovno in življenjsko spoznava od blizu, saj se je v tujino odpravil že na doktorski študij, ki ga je zaključil na Univerzi na Dunaju. Vseskozi pa je okolje, zlasti zemeljsko površje tisto, kar žene njegovo raziskovalno radovednost. Ob vsem tem pa se seveda piše tudi zgodba izkušenj onkraj meje domovine in domače Kranjske Gore. Dr. Žiga Malek je tudi avtor raziskave o internacionalizaciji slovenskega visokega šolstva znotraj društva VTIS. Tudi o tem je spregovoril v pogovoru z Mojco Delač, ki ga je povabila v naš radijski studio.
Doktorica Vesna Lavtižar oziroma Haruko, kakor ji pravijo v Kobeju na Japonskem, kjer živi, je že bila gostja naše oddaje. Pred nekaj tedni je bila ponovno na obisku v Sloveniji in nazaj na Japonsko je odšla z občutki, o katerih smo se z njo pogovarjali tokrat. Vendar smo jo za tiste poslušalce, ki Haruko še ne poznajo, najprej vprašali, kako je na Japonsko sploh prišla.
Slovensko planinsko društvo Triglav v Zurichu sodi med najmočnejša slovenska društva v Švici. Slovenski rojaki s tega območja slovenstvo od leta 1971 ohranjajo preko številnih društvenih dejavnosti in prireditev. V začetku leta pripravijo občni zbor, na katerem začrtajo smernice delovanja in potrdijo program letnih prireditev. Tako je bilo v Zurichu tudi minuli konec tedna, je v pogovoru z Lili Brunec povedal predsednik društva Triglav Tomaž Tišler.
Še nekaj kratkih novic:
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport sta v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo tudi v letu 2019 v Sloveniji organizirala strokovno izpopolnjevanje za učiteljice in učitelje sobotnih šol slovenščine in drugih predmetov v slovenščini iz čezoceanskih držav. Seminar poteka od 23. januarja do 1. februarja v Šempetru pri Gorici, Gorici in v Ljubljani. Seminarja se udeležuje 17 oseb iz Argentine, Kanade, Egipta in Avstralije.
Muzejsko društvo Škofja Loka je ob 30. obletnici smrti dr. Tineta Debeljaka priredilo Blaznikov večer – OBISK SLOVENCEV V ARGENTINI, ki je potekal v sredo, 23. januarja v Miheličevi galeriji v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Nepozabna doživetja je z obiskovalci delil Aleksander Igličar, ki je v zadnjih sedmih letih trikrat obiskal Slovence v daljni deželi na južni polobli, med njimi tudi mnoge Ločane in izseljence iz Selške in Poljanske doline.
Na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je na ogled slikarska razstava Jožeta Vodlana iz Severne Caroline, ZDA. Jože Vodlan je po študiju v Avstriji odšel v ZDA, kjer je aktiven od leta 1963. 30 let je deloval v New York Cityju, zadnjih 25 let pa živi in dela v Charlottu. Razstava je na ogled času delovnih ur Urada.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov