Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pri koprski založbi Libris je nedavno izšla monografija, ki sta jo izdala Krajevna skupnost Dekani in Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, z naslovom Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes.
Knjiga na več kot 380-ih straneh objavlja še neizdane terenske zapiske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja, ki je v okolici Dekanov raziskovala leta 1949, natančneje, od 15. septembra do 25. oktobra. To so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov Slovenskega etnografskega muzeja, ki jih je vpeljal takratni ravnatelj, dr. Boris Orel, član in vodja kar osemnajstih ekip. Ekipe so štele od 10 do 20 članov, med katerimi so bili muzejski kustosi, risarji in drugi sodelavci.
Kot rečeno, so jesen leta 1949 preživeli v dolini reke Rižane, kjer leži strnjeno naselje Dekani. Za več kot mesec dni so se ustavili tam in s kolesi odhajali raziskovat bližnje kraje: Tinjan, Osp, Socerb, Škofije. Skupaj so med odpravo ustvarili 35 zvezkov terenskih zapiskov ter več kot 400 fotografij. Vendar zbrano gradivo žal nikoli ni bilo objavljeno.
Prav to je spodbujalo in gnalo glasbenika, zapriseženega istrski ljudski glasbi, Marina Kranjca, da naredi korak naprej in del teh raziskav objavi. To mu je uspelo letos skupaj z dialektologinjo Suzano Todorović.
V oddaji slišimo pristno dekansko narečje. Sami pa rečejo, da govorijo po pisjansko.
Pojejo in godejo: Tolovaj Mataj, Istrijanski muzikanti, Kantadori, Trio Julijana Strajnara in istrska skupina Vruja.
Izšla je monografija Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes
Pri koprski založbi Libris nedavno izšla monografija, ki sta jo izdala Krajevna skupnost Dekani in Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, z naslovom Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes.
Knjiga na več kot 380-ih straneh objavlja še neizdane terenske zapiske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja, ki je v okolici Dekanov raziskovala leta 1949, natančneje, od 15. septembra do 25. oktobra. To so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov Slovenskega etnografskega muzeja, ki jih je vpeljal takratni ravnatelj, dr. Boris Orel, član in vodja kar osemnajstih ekip. Ekipe so štele od 10 do 20 članov, med katerimi so bili muzejski kustosi, risarji in drugi sodelavci.
Kot rečeno, so jesen leta 1949 preživeli v dolini reke Rižane, kjer leži strnjeno naselje Dekani. Za več kot mesec dni so se ustavili tam in s kolesi odhajali raziskovat bližnje kraje: Tinjan, Osp, Socerb, Škofije. Skupaj so v med odpravo ustvarili 35 zvezkov terenskih zapiskov ter več kot 400 fotografij. Vendar zbrano gradivo žal nikoli ni bilo objavljeno.
Prav to je spodbujalo in gnalo glasbenika, zapriseženega istrski ljudski glasbi ‒ Marina Kranjca ‒ da naredi korak naprej in del teh raziskav objavi. To mu je uspelo letos skupaj z dialektologinjo Suzano Todorović.
V oddaji slišimo pristno dekansko narečje. Sami pa rečejo, da govorijo po pisjansko.
Pojejo in godejo: Tolovaj Mataj, Istrijanski muzikanti, Kantadori, Trio Julijana Strajnara in istrska skupina Vruja.
347 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Pri koprski založbi Libris je nedavno izšla monografija, ki sta jo izdala Krajevna skupnost Dekani in Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, z naslovom Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes.
Knjiga na več kot 380-ih straneh objavlja še neizdane terenske zapiske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja, ki je v okolici Dekanov raziskovala leta 1949, natančneje, od 15. septembra do 25. oktobra. To so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov Slovenskega etnografskega muzeja, ki jih je vpeljal takratni ravnatelj, dr. Boris Orel, član in vodja kar osemnajstih ekip. Ekipe so štele od 10 do 20 članov, med katerimi so bili muzejski kustosi, risarji in drugi sodelavci.
Kot rečeno, so jesen leta 1949 preživeli v dolini reke Rižane, kjer leži strnjeno naselje Dekani. Za več kot mesec dni so se ustavili tam in s kolesi odhajali raziskovat bližnje kraje: Tinjan, Osp, Socerb, Škofije. Skupaj so med odpravo ustvarili 35 zvezkov terenskih zapiskov ter več kot 400 fotografij. Vendar zbrano gradivo žal nikoli ni bilo objavljeno.
Prav to je spodbujalo in gnalo glasbenika, zapriseženega istrski ljudski glasbi, Marina Kranjca, da naredi korak naprej in del teh raziskav objavi. To mu je uspelo letos skupaj z dialektologinjo Suzano Todorović.
V oddaji slišimo pristno dekansko narečje. Sami pa rečejo, da govorijo po pisjansko.
Pojejo in godejo: Tolovaj Mataj, Istrijanski muzikanti, Kantadori, Trio Julijana Strajnara in istrska skupina Vruja.
Izšla je monografija Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes
Pri koprski založbi Libris nedavno izšla monografija, ki sta jo izdala Krajevna skupnost Dekani in Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, z naslovom Narečje ter ljudsko glasbeno in plesno izročilo v Dekanih z okolico nekoč in danes.
Knjiga na več kot 380-ih straneh objavlja še neizdane terenske zapiske ekipe Slovenskega etnografskega muzeja, ki je v okolici Dekanov raziskovala leta 1949, natančneje, od 15. septembra do 25. oktobra. To so bile vsakoletne sistematične terenske raziskave kustosov Slovenskega etnografskega muzeja, ki jih je vpeljal takratni ravnatelj, dr. Boris Orel, član in vodja kar osemnajstih ekip. Ekipe so štele od 10 do 20 članov, med katerimi so bili muzejski kustosi, risarji in drugi sodelavci.
Kot rečeno, so jesen leta 1949 preživeli v dolini reke Rižane, kjer leži strnjeno naselje Dekani. Za več kot mesec dni so se ustavili tam in s kolesi odhajali raziskovat bližnje kraje: Tinjan, Osp, Socerb, Škofije. Skupaj so v med odpravo ustvarili 35 zvezkov terenskih zapiskov ter več kot 400 fotografij. Vendar zbrano gradivo žal nikoli ni bilo objavljeno.
Prav to je spodbujalo in gnalo glasbenika, zapriseženega istrski ljudski glasbi ‒ Marina Kranjca ‒ da naredi korak naprej in del teh raziskav objavi. To mu je uspelo letos skupaj z dialektologinjo Suzano Todorović.
V oddaji slišimo pristno dekansko narečje. Sami pa rečejo, da govorijo po pisjansko.
Pojejo in godejo: Tolovaj Mataj, Istrijanski muzikanti, Kantadori, Trio Julijana Strajnara in istrska skupina Vruja.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
V naslednjih nekaj oddajah bomo pod kritiško lupo vzeli izbor zvočnih albumov v zvrsti ljudske glasbe, ki so bili izdani v minulem letu. Predvsem pa bomo ponudili obilico skrbno izbranih in s strokovno besedo pospremljenih ljudskih pesmi. Le pelajte, le furajte je naslov albuma skupine Kranjski furmani, Tiha zemlja pa je naslov obsežne zbirke ljudskih pesmi Radiš in okolice, vasi na avstrijskem Koroškem, ki jo je pripravil Nužej Tolmaier in je bila izdana februarja lani. Če prvi album zaznamuje moška gorenjska klenost, je drugi odet v koroško mehkobo – oba pa zmoreta napolniti prostor z lepoto ubranih večglasnih sozvočij in tako izrazno kot zgodovinsko povednih besedil.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
To je posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki sta jo letos pripravili dr. Urša Šivic in dr. Marija Klobčar, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Ura je dvanájst odbila je bil naslov večera, ki je seznanil z ljudskimi pesmimi slovesa od pokojnih. Pele so pevke društva Ragle iz Trebnjega, Ljudski pevci iz Tuhinjske doline ter skupina Študentov Akademije za glasbo v Ljubljani. Posebna pozornost je bila namenjena izročilu Prekmurja in Porabja (ki ju je od osrednjeslovenskih pokrajin ločevala dolgoletna vključenost v ogrski del habsburške monarhije), v strokovnem veznem besedilu so bili predstavljeni tudi izsledki raziskovalnega dela mednarodnega projekta Spomini religioznega v arhivih ljudske glasbe, ki poteka od začetka leta 2016 ter je raziskovalce Glasbenonarodopisnega inštituta povezal s kolegi Inštituta za muzikologijo Raziskovalnega centra za humanistiko Madžarske akademije znanosti v Budimpešti. Prireditev, ki je potekala v Atriju ZRC je vodil Igor Velše. Bil je pomenljiv glasbeni večer, vreden posluha.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Neveljaven email naslov