Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bili smo na obisku pri kustosu tržiškega muzeja, gospodu Bojanu Knificu. Bojan Knific čevlje občuduje, že več let tudi raziskuje, o njih zbira različne zanimivosti, podrobnosti, pričevanja. Vse to je zložil v več kot 400-stransko knjigo z naslovom Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih.
Veliko je tudi ljudskih pesmi, ki omenja šuštarje/šoštarje/čevljarje v takšnem ali drugačnem kontekstu, saj je bil to v preteklosti vendarle pomemben mojstrski poklic. Obrtniki in kmetje na družbeni lestvici niso bili ravno izenačeni, obrtniki so veljali za nekaj več. Pesmi o rokodelcih, ugotavlja Zmaga Kumer, so največkrat šaljive in zanalašč poudarjajo lastnosti, ki rokodelce smešijo.
Slišalo bomo družino Erčulj, pevca in godca z Rudnega, Tomaža Raucha na žvégli, Aleša Hadalina, skupino pevcev in pevk z Blagovice, pevsko skupino Spominčice, prekmursko Marko bando, Petračeva s Hudega Vrha, pevce in pevke Kulturnega društva Jerbas, pevsko skupino Drumlce in Saša Galeta ob spremljavi komornega orkestra RTV Slovenija.
Izšla bo monografija Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih.
Bili smo na obisku pri kustosu tržiškega muzeja, gospodu Bojanu Knificu. Bojan Knific čevlje občuduje, že več let tudi raziskuje, o njih zbira različne zanimivosti, podrobnosti, pričevanja. Vse to je zložil v več kot 400-stransko knjigo z naslovom Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih.
Če gledamo z današnjega vidika, se nam zdi zelo normalno, da sta levi in desni čevelj drugačna, nista simetrična. Je pa bilo to v navadi praktično do konca 19. stolejta in ponekod še med obema svetovnima vojnama. Vsa obutev, skoraj dosledno vsa obutev od 15. stoletja pa do konca 19. stoletja je bila izdelana, kot so rekli, ''na glih kopit'', torej po kopitu, ki je bilo simetrično. Po enem kopitu so torej izdelali čevlje za obe nogi, kar je bilo preprostejše.
Bojan Knific, kustos Tržiškega muzeja in avtor monografije Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih.
Veliko je tudi ljudskih pesmi, ki omenja šuštarje/šoštarje/čevljarje v takšnem ali drugačnem kontekstu, saj je bil to v preteklosti vendarle pomemben mojstrski poklic. Obrtniki in kmetje na družbeni lestvici niso bili ravno izenačeni, obrtniki so veljali za nekaj več. Pesmi o rokodelcih, ugotavlja Zmaga Kumer, so največkrat šaljive in zanalašč poudarjajo lastnosti, ki rokodelce smešijo.
Slišalo bomo družino Erčulj, pevca in godca z Rudnega, Tomaža Raucha na žvégli, Aleša Hadalina, skupino pevcev in pevk z Blagovice, pevsko skupino Spominčice, prekmursko Marko bando, Petračeva s Hudega Vrha, pevce in pevke Kulturnega društva Jerbas, pevsko skupino Drumlce in Saša Galeta ob spremljavi komornega orkestra RTV Slovenija.
348 epizod
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Bili smo na obisku pri kustosu tržiškega muzeja, gospodu Bojanu Knificu. Bojan Knific čevlje občuduje, že več let tudi raziskuje, o njih zbira različne zanimivosti, podrobnosti, pričevanja. Vse to je zložil v več kot 400-stransko knjigo z naslovom Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih.
Veliko je tudi ljudskih pesmi, ki omenja šuštarje/šoštarje/čevljarje v takšnem ali drugačnem kontekstu, saj je bil to v preteklosti vendarle pomemben mojstrski poklic. Obrtniki in kmetje na družbeni lestvici niso bili ravno izenačeni, obrtniki so veljali za nekaj več. Pesmi o rokodelcih, ugotavlja Zmaga Kumer, so največkrat šaljive in zanalašč poudarjajo lastnosti, ki rokodelce smešijo.
Slišalo bomo družino Erčulj, pevca in godca z Rudnega, Tomaža Raucha na žvégli, Aleša Hadalina, skupino pevcev in pevk z Blagovice, pevsko skupino Spominčice, prekmursko Marko bando, Petračeva s Hudega Vrha, pevce in pevke Kulturnega društva Jerbas, pevsko skupino Drumlce in Saša Galeta ob spremljavi komornega orkestra RTV Slovenija.
Izšla bo monografija Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih.
Bili smo na obisku pri kustosu tržiškega muzeja, gospodu Bojanu Knificu. Bojan Knific čevlje občuduje, že več let tudi raziskuje, o njih zbira različne zanimivosti, podrobnosti, pričevanja. Vse to je zložil v več kot 400-stransko knjigo z naslovom Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih.
Če gledamo z današnjega vidika, se nam zdi zelo normalno, da sta levi in desni čevelj drugačna, nista simetrična. Je pa bilo to v navadi praktično do konca 19. stolejta in ponekod še med obema svetovnima vojnama. Vsa obutev, skoraj dosledno vsa obutev od 15. stoletja pa do konca 19. stoletja je bila izdelana, kot so rekli, ''na glih kopit'', torej po kopitu, ki je bilo simetrično. Po enem kopitu so torej izdelali čevlje za obe nogi, kar je bilo preprostejše.
Bojan Knific, kustos Tržiškega muzeja in avtor monografije Obutvena dediščina na Slovenskem: o čevljih, škornjih, coklah, opankah in copatih.
Veliko je tudi ljudskih pesmi, ki omenja šuštarje/šoštarje/čevljarje v takšnem ali drugačnem kontekstu, saj je bil to v preteklosti vendarle pomemben mojstrski poklic. Obrtniki in kmetje na družbeni lestvici niso bili ravno izenačeni, obrtniki so veljali za nekaj več. Pesmi o rokodelcih, ugotavlja Zmaga Kumer, so največkrat šaljive in zanalašč poudarjajo lastnosti, ki rokodelce smešijo.
Slišalo bomo družino Erčulj, pevca in godca z Rudnega, Tomaža Raucha na žvégli, Aleša Hadalina, skupino pevcev in pevk z Blagovice, pevsko skupino Spominčice, prekmursko Marko bando, Petračeva s Hudega Vrha, pevce in pevke Kulturnega društva Jerbas, pevsko skupino Drumlce in Saša Galeta ob spremljavi komornega orkestra RTV Slovenija.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
V naslednjih nekaj oddajah bomo pod kritiško lupo vzeli izbor zvočnih albumov v zvrsti ljudske glasbe, ki so bili izdani v minulem letu. Predvsem pa bomo ponudili obilico skrbno izbranih in s strokovno besedo pospremljenih ljudskih pesmi. Le pelajte, le furajte je naslov albuma skupine Kranjski furmani, Tiha zemlja pa je naslov obsežne zbirke ljudskih pesmi Radiš in okolice, vasi na avstrijskem Koroškem, ki jo je pripravil Nužej Tolmaier in je bila izdana februarja lani. Če prvi album zaznamuje moška gorenjska klenost, je drugi odet v koroško mehkobo – oba pa zmoreta napolniti prostor z lepoto ubranih večglasnih sozvočij in tako izrazno kot zgodovinsko povednih besedil.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
To je posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj, ki sta jo letos pripravili dr. Urša Šivic in dr. Marija Klobčar, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Ura je dvanájst odbila je bil naslov večera, ki je seznanil z ljudskimi pesmimi slovesa od pokojnih. Pele so pevke društva Ragle iz Trebnjega, Ljudski pevci iz Tuhinjske doline ter skupina Študentov Akademije za glasbo v Ljubljani. Posebna pozornost je bila namenjena izročilu Prekmurja in Porabja (ki ju je od osrednjeslovenskih pokrajin ločevala dolgoletna vključenost v ogrski del habsburške monarhije), v strokovnem veznem besedilu so bili predstavljeni tudi izsledki raziskovalnega dela mednarodnega projekta Spomini religioznega v arhivih ljudske glasbe, ki poteka od začetka leta 2016 ter je raziskovalce Glasbenonarodopisnega inštituta povezal s kolegi Inštituta za muzikologijo Raziskovalnega centra za humanistiko Madžarske akademije znanosti v Budimpešti. Prireditev, ki je potekala v Atriju ZRC je vodil Igor Velše. Bil je pomenljiv glasbeni večer, vreden posluha.
Radijska oddaja že več kot štiri desetletja predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki odražajo slovensko glasbeno narodopisno dediščino. Terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Za oddajo, terenska snemanja in arhiv skrbi urednica mag. Simona Moličnik.
Neveljaven email naslov